Monthly Archive: marec 2016

Vaši domači zavezniki v boju proti alergiji

Z vstopanjem v pomladno prežet del leta, se med občudovanjem preporoda narave mnogi spopadamo z alergijami, ki morda pokvarijo kakšen prijeten sprehod, romantično druženje ali poskus rekreacije na prostem. Ta pojav/bolezen/reakcijo so poznali že v starem Egiptu, ko so nenadno smrt faraona Aha Ali Menes-a pripisali piku žuželke. V strokovni literaturi je bila prvič poimenovana ne tako davnega leta 1906 in izhaja iz grških besed “allos” (drugi) in “ergon” (delo), kar nakazuje na posameznikovo neprimerno aktivacijo hipersenzitivnega imunskega sistema. Naše telo se v stiku s sicer nenevarno snovjo upre in povzroči draženje in nabrekanje sluznice dihal in oči, glavobol, prebavne motnje ter v najslabših primerih celo krčenje sapnic in nepravilno delovanje krvnega obtoka (razširitev krvnih žilic in padec krvnega tlaka).


Kaj sproža alergijske reakcije?

Poznamo že več kot 20.000 vrst alergenov, ki se jim naše telo lahko upre. Alergični smo lahko na cvetni prah,pršice hišnega prahu, nekatera živila, dlako živali, zdravila…
Dejavnike tveganja, ki lahko sprožijo tako aktivacijo imunskega sistema, lahko po eni strani iščemo v karakteristikah osebe z alergijo (dednost, spol, rasa, starost) ali okoljskih dejavnikih (izpostavljenost infekcijskim boleznim v zgodnjem otroštvu, onesnaženost okolja, količina alergenov, spremembe v prehranjevanju). Zelo zanimiva teorija, ki je bila podlaga mnogim epidemiološkim študijam, temelji na higienski hipotezi, ki povišanje pojavnosti alergijskih obolenj v razvitih državah, pripisuje preveliki “sterilnosti” okolja v katerem živimo. S tem, ko našega organizma že v otroškem obdobju ne izpostavimo zadostnemu številu bakterij, ne omogočamo zadostne aktivacije imunskega sistema. Le-ta posledično napade neškodljive antigene (npr. cvetni prah) in sproži neprimeren imunski odziv. Tako strokovnjaki razlagajo manjše število alergijskih reakcij med otroci rojenimi v velikih družinah v primerjavi z “edinčki”, manjši delež alergij med prebivalci držav v razvoju in porast števila alergikov z nastopom  industrializacije. Po napovedih naj bi do leta 2020 bila alergična kar polovica Zemljanov, kar je posledica vse večjega onesnaženja okolja in segrevanja ozračja. K trendu rasti števila obolelih pa pripomore dejstvo, da je verjetnost za razvoj alergije pri otrocih obeh alergičnih staršev kar 70%.

In kako prepoznamo alergijo?

V pomoč so nam lahko naslednja vprašanja:alergije
1. Ali vas velikokrat srbi koža in po njej opažate izpuščaje?
2. Vas pogosto srbijo oči, kihate, kašljate ali vam teče iz nosu?
3. Ali je kateri od vaših staršev alergik ali atopik?
4. Ali imate pogoste trebušne krče, slabosti ali včasih tudi bruhate?
5. Opažate pogosta otekanja predelov obraza, rok, nog?
6. So vaše težave pogostejše v določenem letnem času?
7. Ali so vaše težave izrazitejše med cvetenjem trav?
8. Ali so vaše težave povezane z ozračjem (mraz, vlaga, klimatizirani prostori)?
9. Opažate hujše simptome v določenih prostorih (dom, služba)?
10. Ali se težave pojavijo ob uživanju določene hrane ali zdravil?

V primeru, da ste na vsaj 4 od 10 zgoraj navedenih vprašanj odgovorili pritrdilno, obstaja verjetnost, da imate alergijo in bi bilo smiselno, da se za to testirate.

Ali lahko sami izboljšamo delovanje lastnega imunskega sistema?

V tokratnem prispevku se bomo posvetili načinom samozdravljenja oblik alergijskih reakcij, katerih glavni posrednik delovanja je histamin. To so predvsem alergija na cvetni prah (alergijski rinitis) in kožne alergijske spremembe, pri katerih simptome uspešno zdravimo z antihistaminiki. Torej, delovanje histamina lahko omejimo tudi z naravnimi načini preprečevanja njegovega izločanja in naj vas ne preseneti, da nekaj takih sestavin lahko v tem trenutku najdete v vaši kuhinji.

  1. Kurkuma za pomiritev vnetih dihalnih poti. Kurkuma vsebuje substanco kurkumin, ki preprečuje sproščanje histamina v telesu. Dodamo jo lahko praktično k vsaki jedi, saj nima močnega okusa. Priporočen dnevni vnos je 300mg.
  2. Uživajte lokalni med. Čebelji med vsebuje cvetni prah, ki z rednim uživanjem in vnosom majhnih količin alergena v telo deluje kakor neke vrste domača imunizacijska terapija oz. desenzibilizacija. Najboljše je uživanje medu iz vašega lokalnega področja, saj ta vsebuje delce cvetnega prahu značilnega za vaše okolje. Privoščite si 2 žlici lokalnega čebeljega medu na dan.
  3. Bazilika za zmanjšanje vnetja. Njene antihistaminske lastnosti pomagajo zmanjšati vnetje, ki nastane v sklopu alergijske reakcije. Dodajte svežo baziliko v solato, juhe ali prelive. Lahko pripravite tudi čaj iz svežih listov bazilike, ki jih 5 minut pustite namakati v vreli vodi.
  4. Čebula za zmanjšanje tvorbe histamina. Če se ne bojite njenih omamnih stranskih učinkov, jo dodajte jedem ob vsaki moži priložnosti, saj vsebuje kvercetin, ki sodeluje v nadziranju produkcije histamina v telesu (delež le-tega je višji v sveži čebuli).
  5. Kuhajte z ingverjem. Ingver ima tako protivnetne kakor antihistaminske lastnosti, ki omejujejo nastanek alergijske reakcije. Odličen je kot čaj, jedem pa doda svežo azijsko noto, ki popestri marsikatero jed.
  6. Uporabite česen za povečanje telesne odpornosti na alergene. Česen je že vsem znan naravni antibiotik, ki zavre delovanje določenih encimov odgovornih za razvoj vnetja. Če je okus svežega česna za vas enostavno premočan, ga sesekljanega dodajte npr. juham ali solatnim prelivom.
  7. Pijte zeleni čaj. Zelni čaj vsebuje katehin, ki prepreči konverzijo histidina v histamin in tako ustavi alergijsko reakcijo še pred nastopom simptomov. Je odlična zamenjava za vsakodnevno skodelico kave.
  8. Jabolko na dan. Eno jabolko na dan ne odžene le zdravnika stran, ampak s sproščanjem flavonoida kvercitina nadzira sproščanje histamina in s tem razvoj alergijske reakcije.
  9. Povečajte vnos vitamina C. Učinki vitamina C so: preprečevanje sproščanja histamina, hitrešja razgradnja histamina ter zmanjšanje občutljivosti dihalnih poti na histamin. Večje količine vitamina C lahko najdemo v brokoliju, cvetači, banani, mangu, zelju, sladkem krompirju, papaji, ananasu, agrumih…
  10. Zaužijte hrano bogato z omega-3 maščobnimi kislinami. V svoj jedlinik vnesite npr. orehe, sojina semena, cvetačo, sardine, losos, škampe. Njihove protivnetne lastnosti zmanjšajo sinusno vnetje, ki nastane med alergično reakcijo ter spodbujajo boljše delovanje imunskega sistema.

Predstavljenih metod seveda ne moremo uporabljati pri hujših oblikah alergijskih reakcij, potrebi po takojšnjem omiljenju simptomov ali življensko ogrožujočih alergijah, zato se v teh primerih čimprej obrnite na vašega osebnega zdravnika ali farmacevta, ki vam bosta pomagala pri obvladovanju vaših težav. Ne pozabite, da za nasvet lahko kontaktirate tudi naše CheckMeApp strokovnjake.

Tu je le nekaj predlogov s katerimi lahko sami bolj odločno stopite v boj proti alergijam. Prepričani smo, da boste med njimi našli zase najučinkovitejšega.

Želimo si, da bi svoje izkušnje ali morda kakšne nove nasvete ter preverjene domače recepte delili z nami in ostalimi bralci. Veseli bomo vaših idej, zato ne oklevajte in spodaj med komentarji pustite svojega.

Do naslednjič pa vam želimo obilico spomladanskih užitkov v naravi in le od smeha solznih oči.

mirjana
Mirjana Sredojević, dr.med.
Ekipa CheckMeApp

Ne pozabite: najbolje vam bo o vašem zdravju svetoval strokovnjak. Takoj za tem pa CheckMeApp!

check it up

Kaj je alergija?

Alergija je preobčutljivost organizma na določeno, običajno nenevarno snov, ki jo imenujemo alergen. Vzrok za pojav alergije je napaka v našem imunskem sistemu, ki se prekomerno odzove na ponoven stik z alergenom. Posledica tega je nastanek različnih alergijskih bolezni, ki so običajno nenevarne, povzročajo pa lahko neprijetne težave in vplivajo na kakovost življenja. V nekaterih primerih pa lahko resno vplivajo na zdravje ali celo ogrožajo življenje.

Z alergeni lahko pridemo v stik na različne načine. V telo lahko pridejo z vdihavanjem, zaužitjem s hrano in pijačo, s pikom žuželke ali pa za iziv preobčutljivosti zadostuje že stik alergena s kožo. Med številnimi snovmi na katere smo lahko alergični srečamo tudi nekatera zdravila (derivati salicilne kisline, nekatere vrste antibiotikov, idr.).

alergijePo izpostavitvi alergenu začnejo celice našega imunskega sistema izločati histamin. Poleg srbenja, povzroča histamin razširjanje krvnih žil, oteklino, krčenje mišic v dihalnih poteh in prebavilih. Posledica tega so številni znaki in simptomi, ki jih povezujemo s preobčutljivostjo na pelod: draženje nosu in žrela, voden izcedek iz nosu, kihanje, oteženo dihanje in kašelj. Pri kožnih preobčutljivostih se na mestu kjer je prišlo do neposrednega stika alergena s kožo pogosto pojavi rdečica, oteklina in srbečica, ki traja lahko le nekaj minut pa do nekaj dni. Kožna alergija je znak drugih alergij (alergija na zdravila ali hrano). Pravimo ji tudi koprivnica ali urtikarija. Alergija na hrano se pogosto pojavijo že v otroštu. Spremlja jo srbečica v ustih ali žrelu, krči v trebuhu, driska, bruhanje in slabost. Možen pa je tudi kožni izpuščaj, ki se pojavlja po večjem delu telesa, najpogosteje po prsih in drugih občutljivejših delih telesa. Alergija na pike žuželk se pogosto kaže lokalno na mestu vboda. Pri bolj preobčutljivih osebah pa se lahko razvije tudi hujša oblika alergije, ki jo imenujemo anafilaktična reakcija. Ker slednja prizadane več organskih sistemov hkrati (pospešen utrip, oteženo dihanje, oteklina obraza, požiralnika ali jezika, idr.) moramo v teh primerih nujno poiskati zdravniško pomoč. Anafilaktični šok se lahko pojavi tudi kot posledica alergije na hrano ali zdravila, zato je izredno pomembno, da se pred njihovim zaužitjem vedno prepričamo, da ne vsebujejo sestavin, na katere smo alergični.

Poznamo pa tudi navzkrižne alergije. Povzročajo jih snovi, ki so podobne alergenu, na katerega smo alergični, zato lahko naše telo v stiku z njimi podobno reagira. Najpogostejše so pelodno-prehranske navzkrižne alergije. V teh primerih lahko alergija na nekatere vrste peloda izzove alergično reakcijo ob zaužitju določene vrste hrane. Najpogostejše so navzkrižne reakcije med alergeni breze in koščičastim sadjem, jabolki, kivijem, lešniki, arašidi in nekaterimi začimbami. Možne so pa tudi navzkrižne preobčutljivosti na pršice in morske sadeže, lateks in banano ali avokadom ter številne druge.

Psevdoalergijo ali nepravo preobčutljivost povzroča lahko predvsem hrana bogata s histaminom: govedina, banane, predelano meso, sveže ribe, piščančja jetra, nekateri siri, paradižnik, jagode, jajčevci, kvas, pivo in vina.

Alergija in njeno preprečevanje

Najpomembnejši in najučinkovitejši ukrep pri preprečevanju alergij je izogibanje snovem, ki nam povzročajo težave, kadar je to mogoče. V primeru senenega nahoda ali alergije na cvetni prah se v času cvetenja zadržujemo bolj v zaprtih prostorih, predvsem ob sončnih in vetrovnih dneh. Omejite športne aktivnosti v naravi. Stanovanje zračimo predvsem zvečer ali pred sončnim vzhodom. Izogibamo se tudi sušenju oblačil zunaj.

Pri preobčutljivosti na alergen pršice je priporočljivo uporabljati ustrezno posteljno perilo, ki preprečuje prehod pršice iz postelje v prostor. Spalni prostor naj bo suh in hladen. Priporočljiva je tudi uporaba sesalnikov, ki imajo vgrajene učinkovitejše HEPA filtre.

Za preprečevanje kožnih alergij je pomembno, da se izogibamo stiku s snovmi, ki nam povzročajo ali celo poslabšajo preobčutljivost. Priporočljiva je tudi uporaba ustreznih oblačil ali celo zaščitnih sredstev (rokavice, maske). Kožo, ki je nagnjena k alergijam morate redno in ustrezno negovati tudi, ko nimate težav s preobčutljivostjo. Uporabljajte mazila, ki hranijo in mehčajo kožo.

Zdravljenje alergije

Osnovni ukrep pri zdravljenju vseh alergijskih bolezni je izogibanje alergenu, ko je to mogoče. Kadar se alergenu ne moremo povsem izogniti ali le-to ne odpravi vseh znakov, je potrebno zdravljenje z zdravili.

Za samozdravljenje alergij najpogosteje uporabljamo antihistaminike. To je skupina zdravil, ki  jo uvrščamo med t.i. olajševalce, saj preko zmanjševanja učinkov histamina blažijo znake alergij. Antihistaminiki so danes dosegljivi v obliki tablet, mazil ali kapljic za oči. Nabreklost nosne sluznice in izcejanje iz nosu lajšamo pogosto tudi z uporabo nosnih dekongestivov. To so zdravila, ki skrčijo žilice v nosni sluznici in tako zmanjšajo njeno oteklino. S tem si olajšamo dihanje skozi nos in izcejanje iz nosu. Nosne dekongestive uporabljamo v obliki kapljic za nos ali nosnih pršil.

Kdaj je potreben posvet z zdravnikom?

Posvet z zdravnikom je potreben, če so simptomi in znaki zelo hudi, otekate ali se pojavljajo težave z dihanjem. Zdravnika je potrebno obiskati tudi, če se simptomi in znaki hitro slabšajo, pojavljajo brez jasnega vzroka ali se pogosto ponavljajo. Brez posveta z zdravnikom lahko alergijo zdravite največ 7 dni.

 

Klikni na gumb in preveri, kaj lahko za svoje zdravje narediš sam in kdaj moraš do zdravnika.

check it up

Kako uporabljati zdravstvene informacije s spleta?

  1. Za začetek pričnite na koncu – preverite avtorstvo zdravstvene informacije.

Ko beremo ali celo uporabljamo informacije s spleta, večina spregleda verjetno najpomembnejši podatek – njihovega avtorja. Avtor članka je nosilec njegove verodostojnosti in kakovosti, zato je zelo pomembno, da vedno preverimo kdo je avtor članka. Ob poplavi najrazličnejših informacij, ki se vsak dan pojavljajo na spletu je postalo preverjanje kakovosti zdravstvenih informacij za pacienta zelo zahtevna naloga. Ob branju zdravstvenih informacij na spletu pa se ne smemo zadovoljiti le z imenom in priimkom osebe, ki naj bi članek napisala, ampak moramo preveriti tudi ali ta oseba sploh obstaja in ali ima ta oseba ustrezne kompetence s področja o katerem piše. Podajanje zdravstvenih informacij je strokovno in zelo odgovorno delo, zato zaupajte le tistim člankom katerih avtorji so strokovnjaki zdravstvenih strok. Izogibajte se člankom, ki nesledljivo in na splošno povzemajo zdravstvene vsebine in iščite izvorne vire informacij.

stetoskop+tipkovnica

  1. Uporabljajte preverjene in preverljive vire strokovnih informacij.

Pri iskanju kakovostnih informacij, si lahko pomagamo tudi s tem, da informacije pridobivamo le s preverjenih strokovnih virov. Svetujemo vam, da iskanje zdravstvenih informacij začnete pri spletnih straneh zdravstvenih ustanov, zdravstvenih društev ali izvajalcev zdravstvenih dejavnosti. Tako se boste izognili ne samo napačnim informacijam, ampak tudi marketinško naravnanim vsebinam katerih osnovni namen je, da vam nekaj prodajo. Če to res potrebujete ali ne.

  1. Izogibajte se laičnim nasvetom in »sosedovi lekarni«.

Izkušnje uporabnikov so zelo priljubljen in dober vir podatkov, ko kupujemo gospodinjske aparate ali se odpravljamo na dopust. Ko pa govorimo o zdravju ali uporabi zdravil je situacija povsem drugačna. Vsak izmed nas je zgodba zase, zato kljub navidezni podobnosti simptomov lahko laik hitro spregleda pomembne (pato-fiziološke) razlike, lastnosti ali posebnosti in si tako tudi z dobronamernim nasvetom zelo škodujemo. Ko gre za postavljanje diagnoze ali izbiro zdravil, to raje prepustite strokovnjakom!

  1. Preverite ali spletni vir podaja vse aspekte obravnavanega problema – objektivnost.

Vsaka medalja ime vedno dve plati. Ob vedno bolj sodobni medicini in farmaciji, se vse bolj (nostalgično) spominjamo tudi njunih korenin in s tem tudi starih metod zdravljenja ter uporabe tradicionalnih zdravil. Tako je tudi prav. Pri tem pa moramo biti pozorni, da v spomin ne prikličemo samo njihovih dobrih lastnosti, ampak gledamo na njihovo uporabnost celostno in objektivno. Tudi z vidika tega, kar o teh metodah in našem telesu vemo danes. Lep primer so številni poljudni članki o uporabi zdravilnih zelišč, katerih večina podaja le njihove zdravilne učinke in uporabnost. Na previdnosti ali kontraindikacije, ki so vezane na njihovo uporabo pa pogosto »pozabijo«. Zdravilna zelišča so in bodo vedno predstavljala pomemben del materie medike za katera veljajo, enako kot za zdravila, tudi številne previdnosti in omejitve pri uporabi. Iz tega vidika bodite pozorni, da spletni viri podajajo zdravstvene informacije celostno, strokovno in objektivno.

  1. Preden informacije uporabite v konkretnih primerih, se vedno posvetujte s strokovnjakom.

Kljub temu, da na spletu najdemo številna navodila kako lahko enostavno menjamo motorno olje na našem jeklenem konjičku, ga še vedno peljemo k strokovnjaku – mehaniku. Naše telo je najkompleksnejši »stroj«, ki ga je narava kadarkoli naredila. Da bi ga razumeli in spoštovali je potrebno veliko več kot to, da preberemo nekaj znanstvenih ali celo poljudnih člankov. Zato, ko sumite da z njim ni vse tako kot bi moralo biti, ne bodite mehanik, ampak obiščite strokovnjaka. Hvaležno vam bo.

avtor: dr. Miha Vivoda, mag.farm.

 Ne pozabite: najbolje vam bo o vašem zdravju svetoval strokovnjak. Takoj za tem pa CheckMeApp!

check it up