Monthly Archive: maj 2016

SEDENJE JE SLABO ZA NAS. ZAKAJ?

Dokler berete to CheckMeApp objavo najverjetneje ponovno sedite. Za krajši čas to pravzaprav niti ne predstavlja kakšne težave. Problem je, če presedite večino svojega dneva. In če je takih dni veliko. Saj dlje kot smo neaktivni, bolj nemirno postaja naše telo. Res je, da telo potrebuje tudi počitek. Kratkotrajno sedenje pomaga pri odpravi stresa. To drži. Vendar še ne pomeni, da naše telo uživa v sedenju in da bi mu morali privoščiti sedenja v izobilju.


Sedenje in njegov vpliv na naše telo

Današnji življenjski stil žal zahteva več sedenja kakor gibanja, a dejstvo je, da naše telo ni ustvarjeno za sedeče življenje. Ravno obratno! Človeško telo je ustvarjeno za gibanje. To nam dokazuje že njegova zgradba. Konstrukcija sestavljena iz 360 sklepov, okoli 700 mišic in elastične kože je namenjena tekočemu izvajanju gibov. Omogoča nam stanje pokonci, z gibanjem spodbuja boljšo cirkulacijo krvi po telesu in nenazadnje izboljšuje interakcije med živčnimi celicami. Celo telo v vsej svoji veličini (in res je veličastno) teži k temu, da bi se premaknilo. In kaj se zgodi, če tega ne naredimo? Najprej pomislimo na hrbtenico. Z vsemi 33 vretenci, medvretenčnimi ploščicami, sklepi, vezmi in mišicami nam omogoča zelo razgibano življenje. Sčasoma se, zaradi prisilne drže in neprimerne prerazporeditve obremenitve med sedenjem, medvretenčni diski obrabijo, določene vezi in sklepi so preobremenjeni, mišice pa se lahko s preoblikovanjem prilagodijo prisilni ukrivljenosti. Takšna sprememba oblike prsnega koša med sedenjem zmanjša njegov volumen, kar posledično zmanjša prostor za normalno širjenje pljuč. Torej je dihanje na »polna pljuča« v takem položaju otežkočeno. Zmanjšana količina kisika v krvi povzroči zmanjšano oskrbo tkiv s kisikom, kar v primeru slabše oskrbe možganov posledično vodi v slabšo koncentracijo posameznika. Na okostje pripete mišice, žile in živci so med sedenjem stisnjeni in ravno na delih, kjer je pritisk največji, lahko pride do njihove »blokade«. To povzroči oslabelost živčnih povezav, posledično otrplost tega dela telesa, zmanjšano prekrvavitev v okončinah in njihovo natekanje. Celo razgradnja maščob v krvi je zmanjšana med neaktivnostjo, saj dolgotrajno sedenje delno deaktivira lipoproteinsko lipazo, encim v žilni steni, ki razgrajuje maščobo v krvi.

wSedenje in njegov vpliv na razvoj kardiovaskularnih obolenj

Dolgotrajno sedenje ima tudi dolgoročne posledice z razvojem kardiovaskularnih in ledvičnih obolenj ter posledičnim pojavom bolezni kakor je sladkorna. Svetovni raziskovalci so ugotovili, da fizična neaktivnost povzroči približno 9% prezgodnjih smrti letno, kar je več kot 5 milijon ljudi. Veliko prevelika številka za »problem«, ki s tako preprosto rešitvijo. Če ste primorani dolgo sedeti, poskrbite, da bo vaša hrbtenica vzravnana. Razmislite o zamenjavi navadnega stola za veliko telovadno žogo, izredno zabavno in veliko bolj zdravo alternativo. Gibajte se kolikor se le da, vzemite si aktivne pavze med dolgimi urami sedenja, privoščite si vsakodnevne sprehode (tudi krajši so dovolj dobri) in uporabljajte stopnice (tekoče ne štejejo).

Vstanite in užijte te lepe sončne dneve, ki so pred nami! Za nasvete o izboljšanju vaše drže in odpravi bolečin, ki so posledica slabih navad, pa uporabite CheckMeApp ali kontaktirajte naše strokovnjake.

Do naslednjič…

Mirjana Sredojević, dr. med.

mirjana

check it up