Monthly Archive: junij 2016

Kdo je dejansko kriv za motnje v preskrbi pacientov z zdravili, ki se bodo zgodile 27. 6. 2016?

V ponedeljek 27. 6. 2016 bo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: ZZZS) uvedel kontrolo nad obračunano ceno zdravila. Torej ceno, ki se bo ob izdaji zdravila na recept obračunala v breme zavarovalnice. Ja, prav razumete. Rabili smo natanko 25 let, da je država Slovenija začela uvajati kontrolo nad celotnim procesom izdaje zdravil in ne samo nad lekarnami, kjer to počne že od samosvojitve. In zakaj o tem govorimo šele danes? Ker bo z napovedano kontrolo onemogočena izdaja vsakega zdravila, katerega cena se bo razlikovala od referenčne, ki je obljavljena v centralni bazi zdravil (v nadaljevanju: CBZ). V svojem sporočilu za javnost iz 25. 6. 2016, ZZZS za vsako morebitno težavo v zvezi s preskrbo pacientov z zdravili enostavno že vnaprej prelaga vso odgovornost na slovenske lekarne – edinega deležnika v procesu izdaje zdravil na recept, ki nima nikakršnega vpliva na oblikovanje cen zdravil, ki se izdajajo v breme zavarovalnic. Kako je to torej možno? V Sloveniji, enostavno – če imaš škarje in platno v svojih rokah lahko počneš vse, kar ti pade na pamet. In tega položaja se ZZZS zaveda in zadnja leta tudi s pridom izkorišča. Tudi če gre za ceno preskrbe pacientov z zdravili in rušenje zdravstvenega sistema.

Enkrat za vselej – kako se sploh obračunavajo cene zdravil, ki se izdajajo na zeleni recept?

V Sloveniji je že več kot 30 let v veljavi tako imenovani storitveni sistem financiranja lekarniške dejavnosti. Osnovna značilnost tega sistema je, da se cena lekarniške storitve izdaje zdravila na recept oblikuje v skladu s strokovnimi normativi in povsem neodvisno od nabavne cene zdravil. Torej strokovno delo magistra farmacije, ki izda zdravilo na zeleni recept z nabavno ceno 1 EUR, je enako vrednoteno kot izdaja zdravila z nabavno ceno 10.000 EUR. Tudi če gre za povsem neprimerljiva zdravila (npr. narkotiki, zdravila s hladne verige, biološka zdravila idr.) in s tem tudi neprimerno zahtevnejši proces preskrbe ter izdaje tovrstnih zdravil. Ja, prav ste razumeli. Gre za svetovni unikum, ki izvira iz časov “bratstva in edinstva”, za katerega meni samo ZZZS, da ni zastarel. Verjetno ne zaradi “Jugo nostalgije”. Torej maržnega sistema pri izdaji zdravil na recept v Sloveniji ni! Zato vsakič, ko boste brali ali slišali prispevek o lekarniških maržah v zvezi z izdajo zdravil na recept vedite, da avtor prispevka in njegov urednik ne vesta niti osnov tega o čemer poročajo.

In koliko je vrednoteno strokovno delo magistra farmacije oz. lekarniškega farmacevta?

Da bi vam zdravilo v lekarni lahko izdali, ga mora lekarna imeti najprej na zalogi. Torej, potrebno ga je nabaviti od ustreznega veletrgovca z zdravili (po trenutno veljavni ceni, ki se uporabi tudi ob izdaji), ga evidentirati v računalniški program, pospraviti, voditi ustrezne evidence in šele nato pride na vrsto izdaja zdravila. Izdajo zdravila na recept lahko opravi le magister farmacije z univerzitetno izobrazbo in opravljenim strokovnim izpitom. Torej, visoko izobražena in strokovno usposobljena oseba, ki bo po prejemu vašega recepta preverila ustreznost administrativnega dela receptnega obrazca in ga vnesla v računalniški informacijski sistem. Temu sledi pregled strokovnega dela recepta iz katerega mora farmacevt razbrati ne le naziv zdravila, ampak tudi njegovo jakost, vrsto in število pakiranj za izdajo. Seveda mora ob tem upoštevati tudi vse zakone in pravilnike, ki opredeljujejo izdajo zdravil. Tudi tiste od ZZZS. Zelo pomemben in odgovoren del izdaje zdravil je seveda kontrola predpisanega odmerka in seveda režima jemanja zdravil, saj oba ključno vplivata tako na učinkovitost, kot tudi varnost uporabe čisto vsakega zdravila. In ko govorimo o učinkoviti in varni uporabi zdravil, spada k izdaji tudi preverjanje morebitnih interakcij s preostalimi zdravili, ki jih pacient dobiva na recept, prehranskimi dopolnili in seveda tudi s hrano, ki jo pacient lahko v tistem obdobju uživa. Šele na zadnje sledi administrativni del (vnos izdanega zdravila v lekarniški informacijski sistem) in fizična predaja označene škatlice zdravila pacientu, katero mora vedno pospremiti tudi ustrezna predaja navodil in preverjanje njihovega razumevanja s strani pacienta. Ob vsem tem pa ne smemo pozabiti na ogromno odgovornost, ki jo pomeni izdaja vsake pozamezne škatlice zdravila (op. a. dokumenti se hranijo celih pet let za možen vpogled v pravilnost izdaje). Vse to sestavlja le minimalen nabor strokovnih storitev, ki jih lekarniški farmacevti opravijo ob izdaji zdravila na recept. Minimalen, zato ker so najrazličnejše farmacevtske intervencije in kontakt z zdravniki vsepogostejši del neplačanih storitev, ki jih lekarniški farmacevti opravijo za pacienta ob izdaji zdravil povsem brezplačno. Zakaj? Zavoljo nemotene preskrbe pacientov z zdravili in seveda zato, ker je lekarniški farmacevt, tako kot zdravnik, del zdravstvenega sistema, ki ima opravka s pacienti in ne tisti del zdravstvenega sistema, ki se ukvarja le s številkami in grafikoni.

In koliko je ovrednoten celoten nabor zgoraj omenjenih storitev? Neverjetnih 1,40 EUR! Cent gor, cent dol – odvisno od trenutno veljavne vrednosti točke. Torej ali vam bo lekarniški farmacevt izdal zdravilo katerega nabavna cena je 1 EUR ali 10.000 EUR, bo lekarni prinesel vedno pičlih 1,40 EUR. Samo za primerjavo, dobi nemški kolega, ki opravi enako storitev v Nemčiji, za to plačano 8,30 EUR! Kako si lahko torej lekarniški farmacevt zasluži svojo (“bruto bruto”) plačo? Tako, da v povprečju mesečno opravi vse zgoraj opisane storitve 1.500 krat, oziroma tolikokrat mora v povprečju izdati zdravila na recept. Zato je jasno, zakaj so slovenski farmacevti v samem vrhu evropskih statistik obremenjenosti oziroma števila izdaj na enega farmacevta. Tudi pri plačah so na koncu statistike, vendar v drugi smeri. Ko smo že ravno pri plačah je morda vredno omeniti zanimivost, da spada slovenski magister farmacije v enak plačni razred kot diplomirana medicinska sestra in ne zdravnik, kot bi to bilo morda logično glede na stopnjo izobrazbe.

Torej kako naj preživijo vse tiste lekarne, ki preskrbujejo paciente na nefavoriziranih lokacijah in odročnih področjih Slovenije, kjer s svojim delovanjem omogočajo normalno preskrbo z zdravili na recept tudi tistih pacientov, ki ne živijo v bližini zdravstvenega doma ali centra mesta? Tako, da same zagotavljajo zadostno število magistrov farmacije v lekarni preko prodaje kozmetike, prehranskih dopolnil in drugih lekarniških artiklov. Toliko o sistemu financiranja lekarniške dejavnosti, “bajnih” plačah farmacevtov in lekarniških maržah!

Kdo je dejansko kriv za napačne cene zdravil in motnje v preskrbi z zdravili, ki so bodo zgodile 27.6. 2016? ZZZS!

Iz zgoraj napisanega je jasno, da lekarne sigurno ne, saj pri izdaji zdravil na recept vedno upoštevajo nabavne cene po katerih so zdravila nabavili in dogovorjeno višino obračunanih lekarniških storitev. Torej, tistih bogatih 1,40 EUR. Preostane torej samo dvoje: napačna nabavna cena zdravil (ki jo za lekarno določata proizvajalec zdravil in posredno veletrgovina z zdravili) ali napačna referenčna cena, ki se uporablja za kontrolo (vloga ZZZS oz. skrbnika CBZ – Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke: JAZMP). Osebno ne želim biti hudičev odvetnik ne za JAZMP, ne za proizvajalce ali veletrgovce z zdravili. Še najmanj pa za ZZZS, katerega varčevalne politike temeljijo le na kratenju pravic pacientov do ustrezne in strokovne zdravstvene preskrbe. Samo kot primer merodajnosti podatkov s CBZ, ki jih v ponedeljek želi ZZZS uporabiti kot referenčne – v CBZ je bila 18. 03. 2015 objavljena cena zdravila z ramiprilom slovenskega proizvajalca v jakosti 1,25 mg 1,77 EUR, kljub temu, da je bila cena omenjenega zdravila na trgu že štiri mesece 1,30 EUR. Po tej analogiji bi lahko slovenske lekarne s ponedeljkom pričakovale refundacijo za vsa tista zdravila, ki so jih zaračunavale v breme zavarovalnic po nabavni ceni, ki je bila nižja od tiste v CBZ? Mislim, da tega ne bomo nikoli doživeli. Niti v kateri od izjav za javnost s strani ZZZS.

Torej namesto, da bi ZZZS najprej počistil pred svojimi vrati ali pri proizvajalcih oziroma veletrgovcih z zdravili, brezskrbno implementira svoje pisarniške politike v prakso tudi, če le-te vodijo v motnje preskrbe pacientov z zdravili. Ta način pa je vsem izvajalcem zdravstvenih storitev dobro poznan, saj je postal že stalnica pri ZZZS-ju. Enako kot njihov izgovor, da so za vse to krivi izvajalci zdravstvenih storitev, ki pa dejansko s tem nimajo niti najmanjše zveze. V tokratni različici ponovno slovenske lekarne.

Da ne bo dileme – lekarniški strokovnjaki podpiramo, da izdaja zdravil poteka transparentno, predvsem pa nemoteno! Način, kako se tega loteva ZZZS pa jasno kaže na golo dejstvo, da ZZZS vedno manj zanima, kaj se na področju zdravstva dogaja. Predvsem v odnosu do slovenskega pacienta in davkoplačevalca. Lep primer tega je bila ZZZS-jeva relativno recentna uvedba terapevtskih skupin zdravil, ki je glavnino prihrankov prilila v žepe zasebnih zdravstvenih zavarovalnic in ne v zdravstveno blagajno, ki bi jo moral ta sistem reševati! Zaradi le-te pa morajo pacienti iz dneva v dan za vse več zdravil doplačevati, oziroma še komaj sledijo številnim zamenjavam njihove terapije.

Kot zdravstvenemu delavcu, ki bom moral v ponedeljek 27. 6. v službo, mi na tem mestu ne preostane drugega kot retorično vprašanje: “Kdaj bomo v zdravstvu dosegli dno in končno nehali na račun pacientov in zdravstva financirati vse napačne in skorumpirane politične odločitve?”.

Lep Dan državnosti vsem!

dr. Miha Vivoda, mag.farm.

 

Kako odstraniti smolo z avtomobila – nasvet strokovnjaka

Kako odstraniti smolo z avtomobila?

Poletje se je končno začelo in z njim tudi obdobje prijetnega poležavanja ob morju v senci borovcev. Vsaj dokler se ne vrnemo s plaže, natovorjeni nepogrešljivih napihljivih pripomočkov bolj kot najbolj izkušena tibetanska šerpa, ko že zdaleč zagledamo lesketanje oranžnega sovražnika na našem avtomobilu – smole. Takrat je edina stvar, ki lahko vsaj deloma reši spomin na (do tedaj) prelep poletni dan ta, da je boljša polovica tik pred odhodom s plaže naredila romantično sliko in jo še pred prihodom do avtomobila objavila na osebnem profilu socialnega omrežja. V nasprotnem primeru nam slabega spomina na ta izlet ne izbriše iz možgan niti napredovana Alzheimerjeva bolezen.

smola na laku avtomobila

Kako odstraniti smolo z avtomobila in ohraniti živce.

Prva napaka, ki jo ponavadi naredimo je da v zanosu jeze pograbimo prvi papirnat robček, ki ga imamo pri roki in iz kapljice smole na razgreti pločevini našega avtomobila naredimo pol kvadratnega metra velik, lepljiv in kosmat madež. Šele ob pogledu na to, kar po novem spominja na kožuh povoženega zajca na havbi našega nekoč zloščenega lepotca, začnemo razmišljati, da to verjetno ni bilo najbolj modro. V izogib še bolj modremu nasvetu boljše polovice, ki se ponavadi začne z vedno aktualnim uvodom: “Pa sem ti rekla, da…” utihnemo, neverjetno hitro “pospravimo” vse plažne rekvizite skupaj z otrokoma in ženo v avtomobil ter se odpeljemo s svojo novo lovsko trofejo domov. Takrat se pa pravi lov šele začne. S pomočjo čisto vseh serverjev, ki jih premore Google naredimo najpopolnejši doktorat na temo “kako odstraniti smolo s svojega avtomobila”, ki na skoraj sedemdesetih straneh, brez spiska uporabljene literature, združuje čisto vse modrosti od pradavnine do najnovejše Nasine tehnologije s področja nanodelcev. Vmes seveda ne smejo manjkati hladno stiskano oljčno olje, soda bikarbona, čudežni magnezijev klorid patra Joseja Chorr in seveda najnovejši BMW-jev odstranjevalec smole borovca iz Novigrada, ki ga imajo samo še ta teden po akcijski ceni 75 EUR. V veliko veselje, predvsem pa zabavo našega soseda, se do zob oboroženi lotimo avtomobila, ki na pol ure zaudarja enkrat po solati, drugič po najsodobnejšem kemičnem orožju. Rdeča nit vseh vonjav pa je nedvomno vonj našega potu, ki vsakič, ko kapne na razbeljeno kovino nekoč neomadeževanega lepotca, v trenutku izpuhti. Na koncu vedno pametnejši odneha, zato se smola skupaj z lakom našega avtomobila odločita zapustiti prizorišče. Ohranjeni moški ponos pa poskrbi, da na tisti del avta, ki sedaj izgleda slabše kot žar po prvomajskem prazniku, enostavno “pozabimo”. Vsaj dokler nam na zavarovalnici ne odobrijo “poškodbe na parkirišču” ali glede na vložen trud celo 20-letne garancije proti prerjavenju vozila. Kaj bi torej lahko naredili drugače?

Ta problematika je sorodna tisti, ko smo se v srednji šoli zbudili na dan šolskega plesa s prečudovitim mozoljem sredi čela. In to takim, da če bi imel trepalnice, bi vsak izkušen hinduist rekel, da gre za najpopolnejše utelešenje tretjega očesa. Čisto vsak, ki vam danes trdi, da je poslušal mamo in ga pustil pri miru ter da se ni odpravil na ples z najboljšo simulacijo strelne rane sredi čela, veste da laže. Torej?

Kapljico smole pustite tam, kjer je. Vsaj do jutra, ko bo šasija vašega avtomobila hladnejša. Vmes pa zavijte v najbližjo lekarno in nabavite terpentin. Terpentin (lat. terebinthinae aetheroleum) je naravno topilo, ki se pridobiva ravno iz smole in je zato idealno za njeno odstranjevanje. Tudi z laka vašega avtomobila. Zato se boste z njegovo pomočjo enostavno znebili te nadloge in še celi družini ne boste pokvarili konca tedna. Preverjeno deluje. Pred njegovo uporabo pa le preverite kako terpentin reagira z lakom vašega konjička na kakšnem neizpostavljenem delu avtomobila (npr. pod pokrovom motorja).

Če boste imeli težave z nabavo terpentina, lahko zanj povprašate tudi katerega izmed lekarniških strokovnjakov kar preko aplikacije CheckMeApp. Klik na spodnji gumb je najlažji korak.

check it up

Da bi ostali zvesti strokovnemu poslanstvu naše ekipe, vam v nadaljevanju razkrivamo še nekaj zanimivosti v zvezi s smolo in njeno uporabo. Tudi v zdravilne namene.

Vonj po poletju.

Nepogrešljiv vonj, ki nas spomni na pravo poletje sestavlja zmes triterpenov (alfa-pinen, beta-pinen, sabinen, limonen, terpinolen idr.) in njihovih derivatov, ki jih najdemo v borovih iglicah in smoli oziroma eteričnemu olju bora (pini aetheroleum).

Smola – več kot idealen obliž za rastlino

Sveža smola je tekoča in mazljiva, saj je bogata s triterpeni, ki v njej delujejo tudi kot topilo. Sčasoma ali ob povišani temperaturi le-ti iz nje izhlapijo, zato otrdi v čudovite jantarjeve kristale. Slednji predstavljajo za rastlino “naravni obliž”, ker smolne kisline, ki so manj hlapne kot triterpeni, prekrijejo poškodovani del rastline in ga zaščitijo pred vplivi okolja, boleznimi in izgubo tekočine.

Triterpeni pa imajo tudi dodatno zaščitno vlogo, ker delujejo kot naravni repelent za škodljivce, hkrati pa privabljajo živali, ki se hranijo z mrčesom, ki bi utegnili rastlini škodovati. Še en dokaz torej, kako zna Narava idealno poskrbeti sama zase.

Uporaba smole včeraj in danes

Ljudje so zbirali in uporabljali smole že tisoče let. Uporabljali so jih kot prve hidroizolacije, lake, lepila, kadila in v številne druge namene. V zdravilne namene so blagodejne učinke triterpenov iz smol izkoriščali že naši predniki. Njihov razkužilni oziroma antiseptični učinek je postal pomemben del tradicionalne (predvsem severnjaške) medicine za zdravljenje okuženih ali gnojnih ran. Kljub temu, da je v praksi ta tradicionalna uporaba že skoraj pozabljena, jo nekatere nedavne klinične študije ponovno obujajo. Vseeno pa je uporaba smole ostala v številnih taborniških priročnikih tako za prvo pomoč, kot tudi za popravilo čevljev, kanujev, šotorskih platen in celo čutaric. Hlapne sestavine smole tudi dobro gorijo, zato taborniki uporabljajo smolo za pripravo taborniškega ognja ali celo bakel.

Ena izmed najstarejših in še danes aktualnih uporab smole in jantarjevih kislin je v različnih kadilih, s kateri se ne le odišavlja ampak tudi razkužuje zrak v različnih verskih prostorih.

Hlapne sestavine smole se še danes pridobiva iz smole s pomočjo frakcionirne destilacije, ki nam daje prej omenjeni terpentin. Terpentin (terebinthinae aetheroleum) se je nekoč uporabljal kot osnovno topilo za izdelavo lakov. Skupaj s čebeljim voskom se je uporabljal kot kvaliteten premaz za zaščito pohištva, v zmesi z etanolom pa kot olje za svetilke. Danes se v te namene terpentin večinoma zamenjuje s sintetičnimi analogi, vseeno pa ostaja nepogrešljiva sestavina v farmaciji za izdelavo protibolečinskih oziroma protirevmatičnih mazil. Nanešen na kožo, eterično olje terpentina povzroči – oziroma poveča prekrvavitev. S tem se poveča odplavljanje vnetnih produktov z mesta poškodbe (npr. mlečna kislina iz mišic pri prekomernem fizičnem naporu) ter doseže rahlo protibolečinsko delovanje zaradi vpliva na živčne končiče v koži. Seveda pa ne smemo pozabiti na eno izmed najpomembnejših uporabnosti – odstranjevanje smole z vašega jeklenega konjička!

Lepo in mirno poletje!

Klopni meningoencefalitis – prepoznajte ga pravočasno

Klopni meningoencefalitis – Slovenija med najbolj ogroženimi evropskimi državami

Klopni meningoencefalitis je virusna nevrološka bolezen, ki se prenaša z ugrizom okuženega klopa. Pojavlja se sezonsko, predvsem od maja do oktobra, ko so klopi biološko najbolj aktivni. Slovenija sodi med evropske države z najvišjo stopnjo ogroženosti, saj letno zboli v povprečju kar 250 oseb. K temu prispeva tudi relativno nizka stopnja precepljenih ljudi. Regijsko je najbolj obremenjena Gorenjska, kjer vsako leto zboli za klopnim meningoencefalitisom skoraj četrtina vseh okuženih. Med bolj ogrožena območja spadajo tudi Štajerska, nekoliko manj pa Notranjska, Kočevsko in novomeško območje. V zadnjih letih je moč zaznati porast okužb na območjih, ki v preteklosti niso veljala kot posebno okužena, zato je poznavanje prvih simptomov te bolezni ključnega pomena za njeno zgodnje odkrivanje.

Znaki bolezni in njen potek

Klopni meningoencefalitis je virusno vnetje možganskih ovojnic in možganovine. Pri hujših oblikah bolezen lahko prizadane tudi hrbtenjačo. Bolezenski znaki se razvijejo počasi in postopoma, zato lahko prve znake pogosto spregledamo ali jih zamenjamo za gripo.

Prva faza bolezni se začne približno 7 dni po vbodu klopa in jo zaznamujejo slabo počutje, bolečine v mišicah, vročina in glavobol. Opisani simptomi ponavadi trajajo šest dni in nato potuhnejo za teden ali dva. Zato je razumljivo, zakaj jo številni zamenjajo za gripo, oziroma obiščejo zdravnika ali farmacevta šele, ko bolezen preide v drugo fazo.

Za drugo fazo bolezni je značilen porast telesne temperature (pogosto tudi nad 39 °C) z močnim glavobolom, slabostjo, bruhanjem. Ko virus prodre do možgan, se tem simptomom pridružijo še značilna otrdelost vratu, tresenje rok in jezika. Včasih lahko pride celo do motenj mišljenja, koncentracije in celo zavesti.

Otrdelost vratu

Klopni meningoencefalitis – otrdelost vratu je lahko znak resnejšega obolenja, zato se pravočasno posvetujte s strokovnjakom.

Pri pravočasnem prepoznavanju znakov klopnega meningoencefalitisa ali njihovem ločevanju od simptomov drugih bolezni, si lahko pomagate tudi z aplikacijo CheckMeApp. Z njeno pomočjo boste lahko enostavno kontaktirali tudi slovenske strokovnjake.

check it up

Zdravljenje Klopnega meningoencefalitisa

Klopni meningoencefalitis je virusno obolenje, zato zanj nimamo učinkovitega zdravila. Zdravljenje je tako omejeno zgolj na lajšanje simptomov in težav, kot so glavobol in povišana telesna temperatura. V primeru, ko bolezen preide v drugo fazo s prisotnimi nevrološkimi motnjami, je potrebno zdravljenje v bolnišnici. Le-to traja različno dolgo, odvisno od stopnje prizadetosti osrednjega živčevja.

Posledice klopnega meningoencefalitisa

V primeru resnejše prizatetosti centralnega živčnega sistema, lahko klopni meningoencefalitis vodi tudi do trajnih posledic in s tem na kakovost življenja. Večina bolnikov ima močne glavobole, zmanjšano sposobnost koncentracije, vrtoglavico, pogosta utrujenost, motnje razpoloženja in sluha. V najhujših primerih lahko bolezen vodi celo do smrti.

Cepljenje – najučinkovitejša zaščita

Najenostavnejša preventiva je izogibanje stiku s povzročitelji bolezni – okuženimi klopi. Ker to ni vedno mogoče, se je pred izleti v narabo potrebno zaščititi z repelenti in oblačili, ki naj pokrivajo čim več kože, da preprečimo klopom dostop.

Najučinkovitejša zaščita pred klopnim meningoencefalitisom je cepljenje. Cepljenje je varno in učinkovito, zato se ga priporoča vsem, ki so pogosto v naravi. Cepljenje začnite že v zimskim mesecih. Prva dva odmerka se opravi z enomesečnim razmakom, medtem ko tretji odmerek sledi čez 9 do 12 mesecev. Zaščita običajno nastopi 14 dni po drugem odmerku. Nato so potrebni le poživitveni odmerki, prvi čez 3 leta, kasneje pa na 5 let. Seznam ambulant Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki opravljajo cepljenje proti klopnem meningoencefalitisu, je dostopen na naslednji elektronski povezavi – seznam ambulant NIJZ.

 

 

Alergija – opis zdravstvene težave in njeno lajšanje

Alergija – opis zdravstvene težave

Vzrok za pojav alergije je napaka v našem imunskem sistemu, ki se prekomerno odzove na ponoven stik z alergenom. Posledica tega je nastanek različnih alergijskih bolezni, ki so običajno nenevarne, povzročajo pa lahko neprijetne težave in vplivajo na kakovost življenja. V nekaterih primerih lahko alergija resno vpliva na naše zdravje ali nam celo ogrozi življenje.

Z alergeni lahko pridemo v stik na različne načine. V telo lahko pridejo z vdihavanjem, zaužitjem s hrano in pijačo, s pikom žuželke ali pa za iziv preobčutljivosti zadostuje že stik alergena s kožo. Med številnimi snovmi na katere smo lahko alergični srečamo tudi nekatera zdravila (derivati salicilne kisline, nekatere vrste antibiotikov, idr.).

Po izpostavitvi alegenu začnejo celice našega imunskega sistema izločati histamin. Poleg srbenja, povzroča histamin razširjanje krvnih žil, oteklino, krčenje mišic v dihalnih poteh in prebavilih. Posledica tega so številni znaki in simptomi, ki jih povezujemo s preobčutljivostjo na pelod: draženje nosu in žrela, voden izcedek iz nosu, kihanje, oteženo dihanje in kašelj. Pri kožnih preobčutljivostih se na mestu kjer je prišlo do neposrednega stika alergena s kožo pogosto pojavi rdečica, oteklina in srbečica, ki traja lahko le nekaj minut pa do nekaj dni. Kožna alergija je znak drugih alergij (alergija na zdravila ali hrano). Pravimo ji tudi koprivnica ali urtikarija. Alergija na hrano se pogosto pojavijo že v otroštu. Spremlja jo srbečica v ustih ali žrelu, krči v trebuhu, driska, bruhanje in slabost. Možen pa je tudi kožni izpuščaj, ki se pojavlja po večjem delu telesa, najpogosteje po prsih in drugih občutljivejših delih telesa. Alergija na pike žuželk se pogosto kaže lokalno na mestu vboda. Pri bolj preobčutljivih osebah pa se lahko razvije tudi hujša oblika alergije, ki jo imenujemo anafilaktična reakcija. Ker slednja prizadane več organskih sistemov hkrati (pospešen utrip, oteženo dihanje, oteklina obraza, požiralnika ali jezika, idr.) moramo v teh primerih nujno poiskati zdravniško pomoč. Anafilaktični šok se lahko pojavi tudi kot posledica alergije na hrano ali zdravila, zato je izredno pomembno, da se pred njihovim zaužitjem vedno prepričamo, da ne vsebujejo sestavin, na katere smo alergični.

allergy

Poznamo pa tudi navzkrižne alergije. Povzročajo jih snovi, ki so podobne alergenu, na katerega smo alergični, zato lahko naše telo v stiku z njimi podobno reagira. Najpogostejše so pelodno-prehranske navzkrižne alergije. V teh primerih lahko alergija na nekatere vrste peloda izzove alergično reakcijo ob zaužitju določene vrste hrane. Najpogostejše so navzkrižne reakcije med alergeni breze in koščičastim sadjem, jabolki, kivijem, lešniki, arašidi in nekaterimi začimbami. Možne so pa tudi navzkrižne preobčutljivosti na pršice in morske sadeže, lateks in banano ali avokadom ter številne druge.

Psevdoalergijo ali nepravo preobčutljivost povzroča lahko predvsem hrana bogata s histaminom: govedina, banane, predelano mese, sveže ribe, piščančja jetra, nekateri siri, paradižnik, jagode, jajčevci, kvas, pivo in vina.

Dnevnik cvetnega prahu je dosegljiv na naslednji povezavi – Dnevnik cvetenja – NIJZ

Preprečevanje

Najpomembnejši in najučinkovitejši ukrep pri preprečevanju alergij je izogibanje snovem, ki nam povzročajo težave, kadar je to mogoče. V primeru senenega nahoda ali alergije na cvetni prah se v času cvetenja zadržujemo bolj v zaprtih prostorih, predvsem ob sončnih in vetrovnih dneh. Omejite športne aktivnosti v naravi. Stanovanje zračimo predvsem zvečer ali pred sončnim vzhodom. Izogibamo se tudi sušenju oblačil zunaj.

Pri preobčutljivosti na alergen pršice je priporočljivo uporabljati ustrezno posteljno perilo, ki preprečuje prehod pršice iz postelje v prostor. Spalni prostor naj bo suh in hladen. Priporočljiva je tudi uporaba sesalnikov, ki imajo vgrajene učinkovitejše HEPA filtre.

Za preprečevanje kožnih alergij je pomembno, da se izogibamo stiku s snovmi, ki nam povzročajo ali celo poslabšajo preobčutljivost. Priporočljiva je tudi uporaba ustreznih oblačil ali celo zaščitnih sredstev (rokavice, maske). Kožo, ki je nagnjena k alergijam morate redno in ustrezno negovati tudi, ko nimate težav s preobčutljivostjo. Uporabljajte mazila, ki hranijo in mehčajo kožo.

Zdravljenje

Osnovni ukrep pri zdravljenju vseh alergijskih bolezni je izogibanje alergenu, ko je to mogoče. Kadar se alergenu ne moremo povsem izogniti ali le-to ne odpravi vseh znakov, je potrebno zdravljenje z zdravili.

Za samozdravljenje alergij najpogosteje uporabljamo antihistaminike. To je skupina zdravil, ki jo uvrščamo med t.i. olajševalce, saj preko zmanjševanja učinkov histamina blažijo znake alergij. Antihistaminiki so danes dosegljivi v obliki tablet, mazil ali kapljic za oči. Nabreklost nosne sluznice in izcejanje iz nosu lajšamo pogosto tudi z uporabo nosnih dekongestivov. To so zdravila, ki skrčijo žilice v nosni sluznici in tako zmanjšajo njeno oteklino. S tem si olajšamo dihanje skozi nos in izcejanje iz nosu. Nosne dekongestive uporabljamo v obliki kapljic za nos ali nosnih pršil.

Kdaj je potreben posvet z zdravnikom

Posvet z zdravnikom je potreben, če so simptomi in znaki zelo hudi, otekate ali se pojavljajo težave z dihanjem. Zdravnika je potrebno obiskati tudi, če se simptomi in znaki hitro slabšajo, pojavljajo brez jasnega vzroka ali se pogosto ponavljajo. Brez posveta z zdravnikom lahko alergijo zdravite največ 7 dni.

check it up