Vaši domači zavezniki v boju proti alergiji

Z vstopanjem v pomladno prežet del leta, se med občudovanjem preporoda narave mnogi spopadamo z alergijami, ki morda pokvarijo kakšen prijeten sprehod, romantično druženje ali poskus rekreacije na prostem. Ta pojav/bolezen/reakcijo so poznali že v starem Egiptu, ko so nenadno smrt faraona Aha Ali Menes-a pripisali piku žuželke. V strokovni literaturi je bila prvič poimenovana ne tako davnega leta 1906 in izhaja iz grških besed “allos” (drugi) in “ergon” (delo), kar nakazuje na posameznikovo neprimerno aktivacijo hipersenzitivnega imunskega sistema. Naše telo se v stiku s sicer nenevarno snovjo upre in povzroči draženje in nabrekanje sluznice dihal in oči, glavobol, prebavne motnje ter v najslabših primerih celo krčenje sapnic in nepravilno delovanje krvnega obtoka (razširitev krvnih žilic in padec krvnega tlaka).


Kaj sproža alergijske reakcije?

Poznamo že več kot 20.000 vrst alergenov, ki se jim naše telo lahko upre. Alergični smo lahko na cvetni prah,pršice hišnega prahu, nekatera živila, dlako živali, zdravila…
Dejavnike tveganja, ki lahko sprožijo tako aktivacijo imunskega sistema, lahko po eni strani iščemo v karakteristikah osebe z alergijo (dednost, spol, rasa, starost) ali okoljskih dejavnikih (izpostavljenost infekcijskim boleznim v zgodnjem otroštvu, onesnaženost okolja, količina alergenov, spremembe v prehranjevanju). Zelo zanimiva teorija, ki je bila podlaga mnogim epidemiološkim študijam, temelji na higienski hipotezi, ki povišanje pojavnosti alergijskih obolenj v razvitih državah, pripisuje preveliki “sterilnosti” okolja v katerem živimo. S tem, ko našega organizma že v otroškem obdobju ne izpostavimo zadostnemu številu bakterij, ne omogočamo zadostne aktivacije imunskega sistema. Le-ta posledično napade neškodljive antigene (npr. cvetni prah) in sproži neprimeren imunski odziv. Tako strokovnjaki razlagajo manjše število alergijskih reakcij med otroci rojenimi v velikih družinah v primerjavi z “edinčki”, manjši delež alergij med prebivalci držav v razvoju in porast števila alergikov z nastopom  industrializacije. Po napovedih naj bi do leta 2020 bila alergična kar polovica Zemljanov, kar je posledica vse večjega onesnaženja okolja in segrevanja ozračja. K trendu rasti števila obolelih pa pripomore dejstvo, da je verjetnost za razvoj alergije pri otrocih obeh alergičnih staršev kar 70%.

In kako prepoznamo alergijo?

V pomoč so nam lahko naslednja vprašanja:alergije
1. Ali vas velikokrat srbi koža in po njej opažate izpuščaje?
2. Vas pogosto srbijo oči, kihate, kašljate ali vam teče iz nosu?
3. Ali je kateri od vaših staršev alergik ali atopik?
4. Ali imate pogoste trebušne krče, slabosti ali včasih tudi bruhate?
5. Opažate pogosta otekanja predelov obraza, rok, nog?
6. So vaše težave pogostejše v določenem letnem času?
7. Ali so vaše težave izrazitejše med cvetenjem trav?
8. Ali so vaše težave povezane z ozračjem (mraz, vlaga, klimatizirani prostori)?
9. Opažate hujše simptome v določenih prostorih (dom, služba)?
10. Ali se težave pojavijo ob uživanju določene hrane ali zdravil?

V primeru, da ste na vsaj 4 od 10 zgoraj navedenih vprašanj odgovorili pritrdilno, obstaja verjetnost, da imate alergijo in bi bilo smiselno, da se za to testirate.

Ali lahko sami izboljšamo delovanje lastnega imunskega sistema?

V tokratnem prispevku se bomo posvetili načinom samozdravljenja oblik alergijskih reakcij, katerih glavni posrednik delovanja je histamin. To so predvsem alergija na cvetni prah (alergijski rinitis) in kožne alergijske spremembe, pri katerih simptome uspešno zdravimo z antihistaminiki. Torej, delovanje histamina lahko omejimo tudi z naravnimi načini preprečevanja njegovega izločanja in naj vas ne preseneti, da nekaj takih sestavin lahko v tem trenutku najdete v vaši kuhinji.

  1. Kurkuma za pomiritev vnetih dihalnih poti. Kurkuma vsebuje substanco kurkumin, ki preprečuje sproščanje histamina v telesu. Dodamo jo lahko praktično k vsaki jedi, saj nima močnega okusa. Priporočen dnevni vnos je 300mg.
  2. Uživajte lokalni med. Čebelji med vsebuje cvetni prah, ki z rednim uživanjem in vnosom majhnih količin alergena v telo deluje kakor neke vrste domača imunizacijska terapija oz. desenzibilizacija. Najboljše je uživanje medu iz vašega lokalnega področja, saj ta vsebuje delce cvetnega prahu značilnega za vaše okolje. Privoščite si 2 žlici lokalnega čebeljega medu na dan.
  3. Bazilika za zmanjšanje vnetja. Njene antihistaminske lastnosti pomagajo zmanjšati vnetje, ki nastane v sklopu alergijske reakcije. Dodajte svežo baziliko v solato, juhe ali prelive. Lahko pripravite tudi čaj iz svežih listov bazilike, ki jih 5 minut pustite namakati v vreli vodi.
  4. Čebula za zmanjšanje tvorbe histamina. Če se ne bojite njenih omamnih stranskih učinkov, jo dodajte jedem ob vsaki moži priložnosti, saj vsebuje kvercetin, ki sodeluje v nadziranju produkcije histamina v telesu (delež le-tega je višji v sveži čebuli).
  5. Kuhajte z ingverjem. Ingver ima tako protivnetne kakor antihistaminske lastnosti, ki omejujejo nastanek alergijske reakcije. Odličen je kot čaj, jedem pa doda svežo azijsko noto, ki popestri marsikatero jed.
  6. Uporabite česen za povečanje telesne odpornosti na alergene. Česen je že vsem znan naravni antibiotik, ki zavre delovanje določenih encimov odgovornih za razvoj vnetja. Če je okus svežega česna za vas enostavno premočan, ga sesekljanega dodajte npr. juham ali solatnim prelivom.
  7. Pijte zeleni čaj. Zelni čaj vsebuje katehin, ki prepreči konverzijo histidina v histamin in tako ustavi alergijsko reakcijo še pred nastopom simptomov. Je odlična zamenjava za vsakodnevno skodelico kave.
  8. Jabolko na dan. Eno jabolko na dan ne odžene le zdravnika stran, ampak s sproščanjem flavonoida kvercitina nadzira sproščanje histamina in s tem razvoj alergijske reakcije.
  9. Povečajte vnos vitamina C. Učinki vitamina C so: preprečevanje sproščanja histamina, hitrešja razgradnja histamina ter zmanjšanje občutljivosti dihalnih poti na histamin. Večje količine vitamina C lahko najdemo v brokoliju, cvetači, banani, mangu, zelju, sladkem krompirju, papaji, ananasu, agrumih…
  10. Zaužijte hrano bogato z omega-3 maščobnimi kislinami. V svoj jedlinik vnesite npr. orehe, sojina semena, cvetačo, sardine, losos, škampe. Njihove protivnetne lastnosti zmanjšajo sinusno vnetje, ki nastane med alergično reakcijo ter spodbujajo boljše delovanje imunskega sistema.

Predstavljenih metod seveda ne moremo uporabljati pri hujših oblikah alergijskih reakcij, potrebi po takojšnjem omiljenju simptomov ali življensko ogrožujočih alergijah, zato se v teh primerih čimprej obrnite na vašega osebnega zdravnika ali farmacevta, ki vam bosta pomagala pri obvladovanju vaših težav. Ne pozabite, da za nasvet lahko kontaktirate tudi naše CheckMeApp strokovnjake.

Tu je le nekaj predlogov s katerimi lahko sami bolj odločno stopite v boj proti alergijam. Prepričani smo, da boste med njimi našli zase najučinkovitejšega.

Želimo si, da bi svoje izkušnje ali morda kakšne nove nasvete ter preverjene domače recepte delili z nami in ostalimi bralci. Veseli bomo vaših idej, zato ne oklevajte in spodaj med komentarji pustite svojega.

Do naslednjič pa vam želimo obilico spomladanskih užitkov v naravi in le od smeha solznih oči.

mirjana
Mirjana Sredojević, dr.med.
Ekipa CheckMeApp

Ne pozabite: najbolje vam bo o vašem zdravju svetoval strokovnjak. Takoj za tem pa CheckMeApp!

check it up

Leave a Comment

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja