Kaj je alergija?

Alergija je preobčutljivost organizma na določeno, običajno nenevarno snov, ki jo imenujemo alergen. Vzrok za pojav alergije je napaka v našem imunskem sistemu, ki se prekomerno odzove na ponoven stik z alergenom. Posledica tega je nastanek različnih alergijskih bolezni, ki so običajno nenevarne, povzročajo pa lahko neprijetne težave in vplivajo na kakovost življenja. V nekaterih primerih pa lahko resno vplivajo na zdravje ali celo ogrožajo življenje.

Z alergeni lahko pridemo v stik na različne načine. V telo lahko pridejo z vdihavanjem, zaužitjem s hrano in pijačo, s pikom žuželke ali pa za iziv preobčutljivosti zadostuje že stik alergena s kožo. Med številnimi snovmi na katere smo lahko alergični srečamo tudi nekatera zdravila (derivati salicilne kisline, nekatere vrste antibiotikov, idr.).

alergijePo izpostavitvi alergenu začnejo celice našega imunskega sistema izločati histamin. Poleg srbenja, povzroča histamin razširjanje krvnih žil, oteklino, krčenje mišic v dihalnih poteh in prebavilih. Posledica tega so številni znaki in simptomi, ki jih povezujemo s preobčutljivostjo na pelod: draženje nosu in žrela, voden izcedek iz nosu, kihanje, oteženo dihanje in kašelj. Pri kožnih preobčutljivostih se na mestu kjer je prišlo do neposrednega stika alergena s kožo pogosto pojavi rdečica, oteklina in srbečica, ki traja lahko le nekaj minut pa do nekaj dni. Kožna alergija je znak drugih alergij (alergija na zdravila ali hrano). Pravimo ji tudi koprivnica ali urtikarija. Alergija na hrano se pogosto pojavijo že v otroštu. Spremlja jo srbečica v ustih ali žrelu, krči v trebuhu, driska, bruhanje in slabost. Možen pa je tudi kožni izpuščaj, ki se pojavlja po večjem delu telesa, najpogosteje po prsih in drugih občutljivejših delih telesa. Alergija na pike žuželk se pogosto kaže lokalno na mestu vboda. Pri bolj preobčutljivih osebah pa se lahko razvije tudi hujša oblika alergije, ki jo imenujemo anafilaktična reakcija. Ker slednja prizadane več organskih sistemov hkrati (pospešen utrip, oteženo dihanje, oteklina obraza, požiralnika ali jezika, idr.) moramo v teh primerih nujno poiskati zdravniško pomoč. Anafilaktični šok se lahko pojavi tudi kot posledica alergije na hrano ali zdravila, zato je izredno pomembno, da se pred njihovim zaužitjem vedno prepričamo, da ne vsebujejo sestavin, na katere smo alergični.

Poznamo pa tudi navzkrižne alergije. Povzročajo jih snovi, ki so podobne alergenu, na katerega smo alergični, zato lahko naše telo v stiku z njimi podobno reagira. Najpogostejše so pelodno-prehranske navzkrižne alergije. V teh primerih lahko alergija na nekatere vrste peloda izzove alergično reakcijo ob zaužitju določene vrste hrane. Najpogostejše so navzkrižne reakcije med alergeni breze in koščičastim sadjem, jabolki, kivijem, lešniki, arašidi in nekaterimi začimbami. Možne so pa tudi navzkrižne preobčutljivosti na pršice in morske sadeže, lateks in banano ali avokadom ter številne druge.

Psevdoalergijo ali nepravo preobčutljivost povzroča lahko predvsem hrana bogata s histaminom: govedina, banane, predelano meso, sveže ribe, piščančja jetra, nekateri siri, paradižnik, jagode, jajčevci, kvas, pivo in vina.

Alergija in njeno preprečevanje

Najpomembnejši in najučinkovitejši ukrep pri preprečevanju alergij je izogibanje snovem, ki nam povzročajo težave, kadar je to mogoče. V primeru senenega nahoda ali alergije na cvetni prah se v času cvetenja zadržujemo bolj v zaprtih prostorih, predvsem ob sončnih in vetrovnih dneh. Omejite športne aktivnosti v naravi. Stanovanje zračimo predvsem zvečer ali pred sončnim vzhodom. Izogibamo se tudi sušenju oblačil zunaj.

Pri preobčutljivosti na alergen pršice je priporočljivo uporabljati ustrezno posteljno perilo, ki preprečuje prehod pršice iz postelje v prostor. Spalni prostor naj bo suh in hladen. Priporočljiva je tudi uporaba sesalnikov, ki imajo vgrajene učinkovitejše HEPA filtre.

Za preprečevanje kožnih alergij je pomembno, da se izogibamo stiku s snovmi, ki nam povzročajo ali celo poslabšajo preobčutljivost. Priporočljiva je tudi uporaba ustreznih oblačil ali celo zaščitnih sredstev (rokavice, maske). Kožo, ki je nagnjena k alergijam morate redno in ustrezno negovati tudi, ko nimate težav s preobčutljivostjo. Uporabljajte mazila, ki hranijo in mehčajo kožo.

Zdravljenje alergije

Osnovni ukrep pri zdravljenju vseh alergijskih bolezni je izogibanje alergenu, ko je to mogoče. Kadar se alergenu ne moremo povsem izogniti ali le-to ne odpravi vseh znakov, je potrebno zdravljenje z zdravili.

Za samozdravljenje alergij najpogosteje uporabljamo antihistaminike. To je skupina zdravil, ki  jo uvrščamo med t.i. olajševalce, saj preko zmanjševanja učinkov histamina blažijo znake alergij. Antihistaminiki so danes dosegljivi v obliki tablet, mazil ali kapljic za oči. Nabreklost nosne sluznice in izcejanje iz nosu lajšamo pogosto tudi z uporabo nosnih dekongestivov. To so zdravila, ki skrčijo žilice v nosni sluznici in tako zmanjšajo njeno oteklino. S tem si olajšamo dihanje skozi nos in izcejanje iz nosu. Nosne dekongestive uporabljamo v obliki kapljic za nos ali nosnih pršil.

Kdaj je potreben posvet z zdravnikom?

Posvet z zdravnikom je potreben, če so simptomi in znaki zelo hudi, otekate ali se pojavljajo težave z dihanjem. Zdravnika je potrebno obiskati tudi, če se simptomi in znaki hitro slabšajo, pojavljajo brez jasnega vzroka ali se pogosto ponavljajo. Brez posveta z zdravnikom lahko alergijo zdravite največ 7 dni.

 

Klikni na gumb in preveri, kaj lahko za svoje zdravje narediš sam in kdaj moraš do zdravnika.

check it up

Leave a Comment

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja