Novice

Ali je cinkov oksid in posledično tudi sončne kreme, ki ga vsebujejo res kancerogen?

Preko aplikacije CheckMeApp je v zadnjih mesecih več zaskrbljenih uporabnikov spraševalo strokovnjake ali so kreme za sončenje oziroma cinkov oksid, ki jih najdemo v le-teh res kancerogeni. Večino teh vprašanj je najverjetneje sprožil članek, ki ga je spletni časopis Regional obala objavil 2. 8. 2016, oziroma izvorni članek, ki je bil objavljen na hrvaškem spletnem portalu Dnevno.hr. Za mnenje smo vprašali enega izmed strokovnih svetovalcev aplikacije CheckMeApp farmacevta dr. Miho Vivoda.

Kaj je cinkov oksid in zakaj se uporablja?

Cinkov oksid je anorganska spojina s kemijsko formulo ZnO, ki ga najdemo v obliki belega, v vodi netopnega prahu. Cinkov oksid v farmaciji predstavlja eno izmed najbolj pogostih pomožnih snovi, ki se uporablja predvsem za izdelavo dermatikov (krem, mazil, past in posipal), tako rekoč že stoletja. S tega vidika je podatkov o njegovi varnosti ogromno, oziroma več kot dovolj, da lahko z zanesljivostjo trdimo, da je cinkov oksid za predvideno rabo povsem varen.

Cinkov oksid se vgrajuje v kreme, mazila ali paste predvsem zaradi svojega adstringentnega delovanja. Vgrajen v poltrdne farmacevtske oblike torej prispeva k blaženju in sušenju blažjih rosečih kožnih vnetij, kot na primer pleničnega izpuščaja, vodenih koz ali herpesa.

Uporaba cinkovega oksida v kozmetiki in sončnih kremah

Zaradi svoje intenzivne bele barve in predvsem svojih fizikalnih lastnosti, oziroma sposobnosti, da odbija del sprektra ultravijoličnega (UV) sevanja, se cinkov oksid pogosto uporablja v kremah za sončenje kot mineralni zaščitni faktor. Predvsem v tistih za dojenčke, kjer se želimo izogniti nepotrebni uporabi kemičnih faktorjev. Ker sam cinkov oksid zagotavlja zaščito predvsem pred UVA sevanjem, se v omenjene izdelke vgrajuje skupaj z njemu sorodnim titanovim dioksidom, ki zagotovi še potreben del zaščite pred UVB žarki. Za razliko od kemičnih sončnih faktorjev, ki delujejo kot filter, ki zmanjša prodiranje UV sevanja v kožo, mineralni ali anorganski faktorji delujejo preko neposrednega odboja UV sevanja, oziroma kot fizična pregrada. Zato je jasno zakaj večina sončnih krem z mineralnimi faktorji pustijo na koži rahlo belo teksturo, oziroma značilen mineralen lesk. To je pa pogosto moteče za starše. Predvsem, če so v bližini znanci, pred katerimi mora otrok izgledati lepo, oziroma je potrebno posneti dopustniško sliko za objavo na socialnih omrežjih. Da bi se temu izognili, je kozmetična industrija začela v kremah za sončenje zamenjevati mikroniziran cinkov oksid in titanov dioksid s še manjšo obliko njunih delcev, torej njunimi nanodelci.

CInkov oksid in sončne kreme

Cinkov oksid v sončnih kremah – tveganje ali korist?

Uporaba cinkovega oksida in titanovega dioksida v obliki nanodelcev

Uporaba nanodelcev cinkovega oksida in titanovega dioksida res omogoča, da tovrstne kreme ne puščajo neželenih belih sledi na koži, vendar za ceno slabše UVA in UVB zaščite. To je povsem logično in pričakovano, če poznamo mehanizem delovanja cinkovega in titanovega oksida kot mineralna sončna faktorja. S tako zmanjšano obliko delcev pa prihaja do druge (potencialne) težave, ki jo predstavlja možnost prehoda obeh mineralnih spojin v globlje plasti kože, predvsem preko lasnih mešičkov, in posledičnega kopičenja v podkožju. S tem se podaljša možnost fizikalno-kemijskih interakcij med agregati nanodelcev, kožo in UV sevanjem, kar bi lahko potencialno vodilo do nastanka citotoksičnih snovi. Predlagani mehanizem pa seveda predstavlja le teoretična izhodišča, ki do današnjega dne kljub raziskavam niso uspele dokazati njegovega kliničnega pomena, oziroma nevarnosti za zdravje ljudi. Celo sam avtor enega izmed prvih raziskav je v svoji razpravi zapisal, da bo njegova izhodišča potrebno podpreti še z obsežnimi raziskavami in da celo sam svetuje uporabo krem s sončnim faktorjem, saj njihova uporaba predstavlja manjše tveganje za zdravje, kot če bi se soncu izpostavljali brez njih.

Torej, ali je res cinkov oksid kancerogen, sonce pa zdravi vse?

Izjava, ki jo najdemo v uvodoma omenjenemu članku, da “cinkov oksid, ob neposrednem izpostavljanju soncu postane kancerogen” seveda nikakor ne drži.

Enako kot ne drži izjava, da “sončenje ni povezano z nastankom raka in da je to le zabloda in velika laž, ki jo mediji vse pogosteje širijo v javnosti”. Največje tveganje za nastanek melanoma predstavlja ravno čezmerno sončenje. Izkušnje po svetu jasno kažejo na pomen obširnih zdravstveno-vzgojnih akcij, ki opozarjajo prebivalstvo na nevarnosti čezmernega sončenja in pomen pravočasnih ter rednih pregledov pri dermatologu za zgodnje odkrivanje melanoma.

Čezmerno sončenje škoduje zdravju.

Čezmerno sončenje lahko škoduje vašemu zdravju.

Končna misel

Prekomerna izpostavljenost soncu je nedvomno škodljiva za naše zdravje, zato je le-to potrebno zavestno omejiti. Predvsem v poletnem času ali na letovanjih v toplih krajih, kjer je možnost za nastanek neželenih učinkov UV sevanja večje. V primerih, ko se temu ne moremo povsem izogniti, je nedvomno uporaba krem z zaščitnim faktorjem priporočljiva. Pri njihovi izbiri pa se ne smemo ozirati na blagovno znamko, ceno ali celo to ali bomo zaradi nje “beli” ali ne, ampak le na njihovo kvaliteto. Če le-te ne znate sami oceniti se vedno najprej posvetujte s strokovnjaki, ki vam bodo neodvisno svetovali. Zapomnimo pa si še nekaj. Namen reklam je en sam, prodati izdelek, zato le-to upoštevajte pri prebiranju različnega promocijskega materiala. Predvsem pa bodite pozorni pri iskanju z zdravjem povezanih informacij na spletu, saj le-ta danes prenese celo več kot “papir”. Lep dokaz za to je tudi članek, ki je sprožil ta prispevek. Na kaj vse morate biti pozorni pri branju zdravstvenih informacij s spleta, smo vas opozorili že v marčevskem prispevku. Če ste ga slučajno spregledali, ga lahko v vsakem trenutku preberete na naslednji povezavi. Pred uporabo vsakršne informacije s spleta v praksi, se vedno najprej osebno posvetujte s strokovnjakom! Če ne utegnete do vašega zdravnika ali farmacevta, lahko to vedno storite tudi preko aplikacije CheckMeApp. Tako kot smo nekaterim obstoječim uporabnikom pomagali razrešiti dilemo v zvezi s cinkovim oksidom in sončnimi kremami, bomo z veseljem tudi vam.

check it up

Lep preostanek poletja vam želim,

dr. Miha Vivoda, mag.farm.

Kdo je dejansko kriv za motnje v preskrbi pacientov z zdravili, ki se bodo zgodile 27. 6. 2016?

V ponedeljek 27. 6. 2016 bo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: ZZZS) uvedel kontrolo nad obračunano ceno zdravila. Torej ceno, ki se bo ob izdaji zdravila na recept obračunala v breme zavarovalnice. Ja, prav razumete. Rabili smo natanko 25 let, da je država Slovenija začela uvajati kontrolo nad celotnim procesom izdaje zdravil in ne samo nad lekarnami, kjer to počne že od samosvojitve. In zakaj o tem govorimo šele danes? Ker bo z napovedano kontrolo onemogočena izdaja vsakega zdravila, katerega cena se bo razlikovala od referenčne, ki je obljavljena v centralni bazi zdravil (v nadaljevanju: CBZ). V svojem sporočilu za javnost iz 25. 6. 2016, ZZZS za vsako morebitno težavo v zvezi s preskrbo pacientov z zdravili enostavno že vnaprej prelaga vso odgovornost na slovenske lekarne – edinega deležnika v procesu izdaje zdravil na recept, ki nima nikakršnega vpliva na oblikovanje cen zdravil, ki se izdajajo v breme zavarovalnic. Kako je to torej možno? V Sloveniji, enostavno – če imaš škarje in platno v svojih rokah lahko počneš vse, kar ti pade na pamet. In tega položaja se ZZZS zaveda in zadnja leta tudi s pridom izkorišča. Tudi če gre za ceno preskrbe pacientov z zdravili in rušenje zdravstvenega sistema.

Enkrat za vselej – kako se sploh obračunavajo cene zdravil, ki se izdajajo na zeleni recept?

V Sloveniji je že več kot 30 let v veljavi tako imenovani storitveni sistem financiranja lekarniške dejavnosti. Osnovna značilnost tega sistema je, da se cena lekarniške storitve izdaje zdravila na recept oblikuje v skladu s strokovnimi normativi in povsem neodvisno od nabavne cene zdravil. Torej strokovno delo magistra farmacije, ki izda zdravilo na zeleni recept z nabavno ceno 1 EUR, je enako vrednoteno kot izdaja zdravila z nabavno ceno 10.000 EUR. Tudi če gre za povsem neprimerljiva zdravila (npr. narkotiki, zdravila s hladne verige, biološka zdravila idr.) in s tem tudi neprimerno zahtevnejši proces preskrbe ter izdaje tovrstnih zdravil. Ja, prav ste razumeli. Gre za svetovni unikum, ki izvira iz časov “bratstva in edinstva”, za katerega meni samo ZZZS, da ni zastarel. Verjetno ne zaradi “Jugo nostalgije”. Torej maržnega sistema pri izdaji zdravil na recept v Sloveniji ni! Zato vsakič, ko boste brali ali slišali prispevek o lekarniških maržah v zvezi z izdajo zdravil na recept vedite, da avtor prispevka in njegov urednik ne vesta niti osnov tega o čemer poročajo.

In koliko je vrednoteno strokovno delo magistra farmacije oz. lekarniškega farmacevta?

Da bi vam zdravilo v lekarni lahko izdali, ga mora lekarna imeti najprej na zalogi. Torej, potrebno ga je nabaviti od ustreznega veletrgovca z zdravili (po trenutno veljavni ceni, ki se uporabi tudi ob izdaji), ga evidentirati v računalniški program, pospraviti, voditi ustrezne evidence in šele nato pride na vrsto izdaja zdravila. Izdajo zdravila na recept lahko opravi le magister farmacije z univerzitetno izobrazbo in opravljenim strokovnim izpitom. Torej, visoko izobražena in strokovno usposobljena oseba, ki bo po prejemu vašega recepta preverila ustreznost administrativnega dela receptnega obrazca in ga vnesla v računalniški informacijski sistem. Temu sledi pregled strokovnega dela recepta iz katerega mora farmacevt razbrati ne le naziv zdravila, ampak tudi njegovo jakost, vrsto in število pakiranj za izdajo. Seveda mora ob tem upoštevati tudi vse zakone in pravilnike, ki opredeljujejo izdajo zdravil. Tudi tiste od ZZZS. Zelo pomemben in odgovoren del izdaje zdravil je seveda kontrola predpisanega odmerka in seveda režima jemanja zdravil, saj oba ključno vplivata tako na učinkovitost, kot tudi varnost uporabe čisto vsakega zdravila. In ko govorimo o učinkoviti in varni uporabi zdravil, spada k izdaji tudi preverjanje morebitnih interakcij s preostalimi zdravili, ki jih pacient dobiva na recept, prehranskimi dopolnili in seveda tudi s hrano, ki jo pacient lahko v tistem obdobju uživa. Šele na zadnje sledi administrativni del (vnos izdanega zdravila v lekarniški informacijski sistem) in fizična predaja označene škatlice zdravila pacientu, katero mora vedno pospremiti tudi ustrezna predaja navodil in preverjanje njihovega razumevanja s strani pacienta. Ob vsem tem pa ne smemo pozabiti na ogromno odgovornost, ki jo pomeni izdaja vsake pozamezne škatlice zdravila (op. a. dokumenti se hranijo celih pet let za možen vpogled v pravilnost izdaje). Vse to sestavlja le minimalen nabor strokovnih storitev, ki jih lekarniški farmacevti opravijo ob izdaji zdravila na recept. Minimalen, zato ker so najrazličnejše farmacevtske intervencije in kontakt z zdravniki vsepogostejši del neplačanih storitev, ki jih lekarniški farmacevti opravijo za pacienta ob izdaji zdravil povsem brezplačno. Zakaj? Zavoljo nemotene preskrbe pacientov z zdravili in seveda zato, ker je lekarniški farmacevt, tako kot zdravnik, del zdravstvenega sistema, ki ima opravka s pacienti in ne tisti del zdravstvenega sistema, ki se ukvarja le s številkami in grafikoni.

In koliko je ovrednoten celoten nabor zgoraj omenjenih storitev? Neverjetnih 1,40 EUR! Cent gor, cent dol – odvisno od trenutno veljavne vrednosti točke. Torej ali vam bo lekarniški farmacevt izdal zdravilo katerega nabavna cena je 1 EUR ali 10.000 EUR, bo lekarni prinesel vedno pičlih 1,40 EUR. Samo za primerjavo, dobi nemški kolega, ki opravi enako storitev v Nemčiji, za to plačano 8,30 EUR! Kako si lahko torej lekarniški farmacevt zasluži svojo (“bruto bruto”) plačo? Tako, da v povprečju mesečno opravi vse zgoraj opisane storitve 1.500 krat, oziroma tolikokrat mora v povprečju izdati zdravila na recept. Zato je jasno, zakaj so slovenski farmacevti v samem vrhu evropskih statistik obremenjenosti oziroma števila izdaj na enega farmacevta. Tudi pri plačah so na koncu statistike, vendar v drugi smeri. Ko smo že ravno pri plačah je morda vredno omeniti zanimivost, da spada slovenski magister farmacije v enak plačni razred kot diplomirana medicinska sestra in ne zdravnik, kot bi to bilo morda logično glede na stopnjo izobrazbe.

Torej kako naj preživijo vse tiste lekarne, ki preskrbujejo paciente na nefavoriziranih lokacijah in odročnih področjih Slovenije, kjer s svojim delovanjem omogočajo normalno preskrbo z zdravili na recept tudi tistih pacientov, ki ne živijo v bližini zdravstvenega doma ali centra mesta? Tako, da same zagotavljajo zadostno število magistrov farmacije v lekarni preko prodaje kozmetike, prehranskih dopolnil in drugih lekarniških artiklov. Toliko o sistemu financiranja lekarniške dejavnosti, “bajnih” plačah farmacevtov in lekarniških maržah!

Kdo je dejansko kriv za napačne cene zdravil in motnje v preskrbi z zdravili, ki so bodo zgodile 27.6. 2016? ZZZS!

Iz zgoraj napisanega je jasno, da lekarne sigurno ne, saj pri izdaji zdravil na recept vedno upoštevajo nabavne cene po katerih so zdravila nabavili in dogovorjeno višino obračunanih lekarniških storitev. Torej, tistih bogatih 1,40 EUR. Preostane torej samo dvoje: napačna nabavna cena zdravil (ki jo za lekarno določata proizvajalec zdravil in posredno veletrgovina z zdravili) ali napačna referenčna cena, ki se uporablja za kontrolo (vloga ZZZS oz. skrbnika CBZ – Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke: JAZMP). Osebno ne želim biti hudičev odvetnik ne za JAZMP, ne za proizvajalce ali veletrgovce z zdravili. Še najmanj pa za ZZZS, katerega varčevalne politike temeljijo le na kratenju pravic pacientov do ustrezne in strokovne zdravstvene preskrbe. Samo kot primer merodajnosti podatkov s CBZ, ki jih v ponedeljek želi ZZZS uporabiti kot referenčne – v CBZ je bila 18. 03. 2015 objavljena cena zdravila z ramiprilom slovenskega proizvajalca v jakosti 1,25 mg 1,77 EUR, kljub temu, da je bila cena omenjenega zdravila na trgu že štiri mesece 1,30 EUR. Po tej analogiji bi lahko slovenske lekarne s ponedeljkom pričakovale refundacijo za vsa tista zdravila, ki so jih zaračunavale v breme zavarovalnic po nabavni ceni, ki je bila nižja od tiste v CBZ? Mislim, da tega ne bomo nikoli doživeli. Niti v kateri od izjav za javnost s strani ZZZS.

Torej namesto, da bi ZZZS najprej počistil pred svojimi vrati ali pri proizvajalcih oziroma veletrgovcih z zdravili, brezskrbno implementira svoje pisarniške politike v prakso tudi, če le-te vodijo v motnje preskrbe pacientov z zdravili. Ta način pa je vsem izvajalcem zdravstvenih storitev dobro poznan, saj je postal že stalnica pri ZZZS-ju. Enako kot njihov izgovor, da so za vse to krivi izvajalci zdravstvenih storitev, ki pa dejansko s tem nimajo niti najmanjše zveze. V tokratni različici ponovno slovenske lekarne.

Da ne bo dileme – lekarniški strokovnjaki podpiramo, da izdaja zdravil poteka transparentno, predvsem pa nemoteno! Način, kako se tega loteva ZZZS pa jasno kaže na golo dejstvo, da ZZZS vedno manj zanima, kaj se na področju zdravstva dogaja. Predvsem v odnosu do slovenskega pacienta in davkoplačevalca. Lep primer tega je bila ZZZS-jeva relativno recentna uvedba terapevtskih skupin zdravil, ki je glavnino prihrankov prilila v žepe zasebnih zdravstvenih zavarovalnic in ne v zdravstveno blagajno, ki bi jo moral ta sistem reševati! Zaradi le-te pa morajo pacienti iz dneva v dan za vse več zdravil doplačevati, oziroma še komaj sledijo številnim zamenjavam njihove terapije.

Kot zdravstvenemu delavcu, ki bom moral v ponedeljek 27. 6. v službo, mi na tem mestu ne preostane drugega kot retorično vprašanje: “Kdaj bomo v zdravstvu dosegli dno in končno nehali na račun pacientov in zdravstva financirati vse napačne in skorumpirane politične odločitve?”.

Lep Dan državnosti vsem!

dr. Miha Vivoda, mag.farm.

 

Kako odstraniti smolo z avtomobila – nasvet strokovnjaka

Kako odstraniti smolo z avtomobila?

Poletje se je končno začelo in z njim tudi obdobje prijetnega poležavanja ob morju v senci borovcev. Vsaj dokler se ne vrnemo s plaže, natovorjeni nepogrešljivih napihljivih pripomočkov bolj kot najbolj izkušena tibetanska šerpa, ko že zdaleč zagledamo lesketanje oranžnega sovražnika na našem avtomobilu – smole. Takrat je edina stvar, ki lahko vsaj deloma reši spomin na (do tedaj) prelep poletni dan ta, da je boljša polovica tik pred odhodom s plaže naredila romantično sliko in jo še pred prihodom do avtomobila objavila na osebnem profilu socialnega omrežja. V nasprotnem primeru nam slabega spomina na ta izlet ne izbriše iz možgan niti napredovana Alzheimerjeva bolezen.

smola na laku avtomobila

Kako odstraniti smolo z avtomobila in ohraniti živce.

Prva napaka, ki jo ponavadi naredimo je da v zanosu jeze pograbimo prvi papirnat robček, ki ga imamo pri roki in iz kapljice smole na razgreti pločevini našega avtomobila naredimo pol kvadratnega metra velik, lepljiv in kosmat madež. Šele ob pogledu na to, kar po novem spominja na kožuh povoženega zajca na havbi našega nekoč zloščenega lepotca, začnemo razmišljati, da to verjetno ni bilo najbolj modro. V izogib še bolj modremu nasvetu boljše polovice, ki se ponavadi začne z vedno aktualnim uvodom: “Pa sem ti rekla, da…” utihnemo, neverjetno hitro “pospravimo” vse plažne rekvizite skupaj z otrokoma in ženo v avtomobil ter se odpeljemo s svojo novo lovsko trofejo domov. Takrat se pa pravi lov šele začne. S pomočjo čisto vseh serverjev, ki jih premore Google naredimo najpopolnejši doktorat na temo “kako odstraniti smolo s svojega avtomobila”, ki na skoraj sedemdesetih straneh, brez spiska uporabljene literature, združuje čisto vse modrosti od pradavnine do najnovejše Nasine tehnologije s področja nanodelcev. Vmes seveda ne smejo manjkati hladno stiskano oljčno olje, soda bikarbona, čudežni magnezijev klorid patra Joseja Chorr in seveda najnovejši BMW-jev odstranjevalec smole borovca iz Novigrada, ki ga imajo samo še ta teden po akcijski ceni 75 EUR. V veliko veselje, predvsem pa zabavo našega soseda, se do zob oboroženi lotimo avtomobila, ki na pol ure zaudarja enkrat po solati, drugič po najsodobnejšem kemičnem orožju. Rdeča nit vseh vonjav pa je nedvomno vonj našega potu, ki vsakič, ko kapne na razbeljeno kovino nekoč neomadeževanega lepotca, v trenutku izpuhti. Na koncu vedno pametnejši odneha, zato se smola skupaj z lakom našega avtomobila odločita zapustiti prizorišče. Ohranjeni moški ponos pa poskrbi, da na tisti del avta, ki sedaj izgleda slabše kot žar po prvomajskem prazniku, enostavno “pozabimo”. Vsaj dokler nam na zavarovalnici ne odobrijo “poškodbe na parkirišču” ali glede na vložen trud celo 20-letne garancije proti prerjavenju vozila. Kaj bi torej lahko naredili drugače?

Ta problematika je sorodna tisti, ko smo se v srednji šoli zbudili na dan šolskega plesa s prečudovitim mozoljem sredi čela. In to takim, da če bi imel trepalnice, bi vsak izkušen hinduist rekel, da gre za najpopolnejše utelešenje tretjega očesa. Čisto vsak, ki vam danes trdi, da je poslušal mamo in ga pustil pri miru ter da se ni odpravil na ples z najboljšo simulacijo strelne rane sredi čela, veste da laže. Torej?

Kapljico smole pustite tam, kjer je. Vsaj do jutra, ko bo šasija vašega avtomobila hladnejša. Vmes pa zavijte v najbližjo lekarno in nabavite terpentin. Terpentin (lat. terebinthinae aetheroleum) je naravno topilo, ki se pridobiva ravno iz smole in je zato idealno za njeno odstranjevanje. Tudi z laka vašega avtomobila. Zato se boste z njegovo pomočjo enostavno znebili te nadloge in še celi družini ne boste pokvarili konca tedna. Preverjeno deluje. Pred njegovo uporabo pa le preverite kako terpentin reagira z lakom vašega konjička na kakšnem neizpostavljenem delu avtomobila (npr. pod pokrovom motorja).

Če boste imeli težave z nabavo terpentina, lahko zanj povprašate tudi katerega izmed lekarniških strokovnjakov kar preko aplikacije CheckMeApp. Klik na spodnji gumb je najlažji korak.

check it up

Da bi ostali zvesti strokovnemu poslanstvu naše ekipe, vam v nadaljevanju razkrivamo še nekaj zanimivosti v zvezi s smolo in njeno uporabo. Tudi v zdravilne namene.

Vonj po poletju.

Nepogrešljiv vonj, ki nas spomni na pravo poletje sestavlja zmes triterpenov (alfa-pinen, beta-pinen, sabinen, limonen, terpinolen idr.) in njihovih derivatov, ki jih najdemo v borovih iglicah in smoli oziroma eteričnemu olju bora (pini aetheroleum).

Smola – več kot idealen obliž za rastlino

Sveža smola je tekoča in mazljiva, saj je bogata s triterpeni, ki v njej delujejo tudi kot topilo. Sčasoma ali ob povišani temperaturi le-ti iz nje izhlapijo, zato otrdi v čudovite jantarjeve kristale. Slednji predstavljajo za rastlino “naravni obliž”, ker smolne kisline, ki so manj hlapne kot triterpeni, prekrijejo poškodovani del rastline in ga zaščitijo pred vplivi okolja, boleznimi in izgubo tekočine.

Triterpeni pa imajo tudi dodatno zaščitno vlogo, ker delujejo kot naravni repelent za škodljivce, hkrati pa privabljajo živali, ki se hranijo z mrčesom, ki bi utegnili rastlini škodovati. Še en dokaz torej, kako zna Narava idealno poskrbeti sama zase.

Uporaba smole včeraj in danes

Ljudje so zbirali in uporabljali smole že tisoče let. Uporabljali so jih kot prve hidroizolacije, lake, lepila, kadila in v številne druge namene. V zdravilne namene so blagodejne učinke triterpenov iz smol izkoriščali že naši predniki. Njihov razkužilni oziroma antiseptični učinek je postal pomemben del tradicionalne (predvsem severnjaške) medicine za zdravljenje okuženih ali gnojnih ran. Kljub temu, da je v praksi ta tradicionalna uporaba že skoraj pozabljena, jo nekatere nedavne klinične študije ponovno obujajo. Vseeno pa je uporaba smole ostala v številnih taborniških priročnikih tako za prvo pomoč, kot tudi za popravilo čevljev, kanujev, šotorskih platen in celo čutaric. Hlapne sestavine smole tudi dobro gorijo, zato taborniki uporabljajo smolo za pripravo taborniškega ognja ali celo bakel.

Ena izmed najstarejših in še danes aktualnih uporab smole in jantarjevih kislin je v različnih kadilih, s kateri se ne le odišavlja ampak tudi razkužuje zrak v različnih verskih prostorih.

Hlapne sestavine smole se še danes pridobiva iz smole s pomočjo frakcionirne destilacije, ki nam daje prej omenjeni terpentin. Terpentin (terebinthinae aetheroleum) se je nekoč uporabljal kot osnovno topilo za izdelavo lakov. Skupaj s čebeljim voskom se je uporabljal kot kvaliteten premaz za zaščito pohištva, v zmesi z etanolom pa kot olje za svetilke. Danes se v te namene terpentin večinoma zamenjuje s sintetičnimi analogi, vseeno pa ostaja nepogrešljiva sestavina v farmaciji za izdelavo protibolečinskih oziroma protirevmatičnih mazil. Nanešen na kožo, eterično olje terpentina povzroči – oziroma poveča prekrvavitev. S tem se poveča odplavljanje vnetnih produktov z mesta poškodbe (npr. mlečna kislina iz mišic pri prekomernem fizičnem naporu) ter doseže rahlo protibolečinsko delovanje zaradi vpliva na živčne končiče v koži. Seveda pa ne smemo pozabiti na eno izmed najpomembnejših uporabnosti – odstranjevanje smole z vašega jeklenega konjička!

Lepo in mirno poletje!

Klopni meningoencefalitis – prepoznajte ga pravočasno

Klopni meningoencefalitis – Slovenija med najbolj ogroženimi evropskimi državami

Klopni meningoencefalitis je virusna nevrološka bolezen, ki se prenaša z ugrizom okuženega klopa. Pojavlja se sezonsko, predvsem od maja do oktobra, ko so klopi biološko najbolj aktivni. Slovenija sodi med evropske države z najvišjo stopnjo ogroženosti, saj letno zboli v povprečju kar 250 oseb. K temu prispeva tudi relativno nizka stopnja precepljenih ljudi. Regijsko je najbolj obremenjena Gorenjska, kjer vsako leto zboli za klopnim meningoencefalitisom skoraj četrtina vseh okuženih. Med bolj ogrožena območja spadajo tudi Štajerska, nekoliko manj pa Notranjska, Kočevsko in novomeško območje. V zadnjih letih je moč zaznati porast okužb na območjih, ki v preteklosti niso veljala kot posebno okužena, zato je poznavanje prvih simptomov te bolezni ključnega pomena za njeno zgodnje odkrivanje.

Znaki bolezni in njen potek

Klopni meningoencefalitis je virusno vnetje možganskih ovojnic in možganovine. Pri hujših oblikah bolezen lahko prizadane tudi hrbtenjačo. Bolezenski znaki se razvijejo počasi in postopoma, zato lahko prve znake pogosto spregledamo ali jih zamenjamo za gripo.

Prva faza bolezni se začne približno 7 dni po vbodu klopa in jo zaznamujejo slabo počutje, bolečine v mišicah, vročina in glavobol. Opisani simptomi ponavadi trajajo šest dni in nato potuhnejo za teden ali dva. Zato je razumljivo, zakaj jo številni zamenjajo za gripo, oziroma obiščejo zdravnika ali farmacevta šele, ko bolezen preide v drugo fazo.

Za drugo fazo bolezni je značilen porast telesne temperature (pogosto tudi nad 39 °C) z močnim glavobolom, slabostjo, bruhanjem. Ko virus prodre do možgan, se tem simptomom pridružijo še značilna otrdelost vratu, tresenje rok in jezika. Včasih lahko pride celo do motenj mišljenja, koncentracije in celo zavesti.

Otrdelost vratu

Klopni meningoencefalitis – otrdelost vratu je lahko znak resnejšega obolenja, zato se pravočasno posvetujte s strokovnjakom.

Pri pravočasnem prepoznavanju znakov klopnega meningoencefalitisa ali njihovem ločevanju od simptomov drugih bolezni, si lahko pomagate tudi z aplikacijo CheckMeApp. Z njeno pomočjo boste lahko enostavno kontaktirali tudi slovenske strokovnjake.

check it up

Zdravljenje Klopnega meningoencefalitisa

Klopni meningoencefalitis je virusno obolenje, zato zanj nimamo učinkovitega zdravila. Zdravljenje je tako omejeno zgolj na lajšanje simptomov in težav, kot so glavobol in povišana telesna temperatura. V primeru, ko bolezen preide v drugo fazo s prisotnimi nevrološkimi motnjami, je potrebno zdravljenje v bolnišnici. Le-to traja različno dolgo, odvisno od stopnje prizadetosti osrednjega živčevja.

Posledice klopnega meningoencefalitisa

V primeru resnejše prizatetosti centralnega živčnega sistema, lahko klopni meningoencefalitis vodi tudi do trajnih posledic in s tem na kakovost življenja. Večina bolnikov ima močne glavobole, zmanjšano sposobnost koncentracije, vrtoglavico, pogosta utrujenost, motnje razpoloženja in sluha. V najhujših primerih lahko bolezen vodi celo do smrti.

Cepljenje – najučinkovitejša zaščita

Najenostavnejša preventiva je izogibanje stiku s povzročitelji bolezni – okuženimi klopi. Ker to ni vedno mogoče, se je pred izleti v narabo potrebno zaščititi z repelenti in oblačili, ki naj pokrivajo čim več kože, da preprečimo klopom dostop.

Najučinkovitejša zaščita pred klopnim meningoencefalitisom je cepljenje. Cepljenje je varno in učinkovito, zato se ga priporoča vsem, ki so pogosto v naravi. Cepljenje začnite že v zimskim mesecih. Prva dva odmerka se opravi z enomesečnim razmakom, medtem ko tretji odmerek sledi čez 9 do 12 mesecev. Zaščita običajno nastopi 14 dni po drugem odmerku. Nato so potrebni le poživitveni odmerki, prvi čez 3 leta, kasneje pa na 5 let. Seznam ambulant Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki opravljajo cepljenje proti klopnem meningoencefalitisu, je dostopen na naslednji elektronski povezavi – seznam ambulant NIJZ.

 

 

Alergija – opis zdravstvene težave in njeno lajšanje

Alergija – opis zdravstvene težave

Vzrok za pojav alergije je napaka v našem imunskem sistemu, ki se prekomerno odzove na ponoven stik z alergenom. Posledica tega je nastanek različnih alergijskih bolezni, ki so običajno nenevarne, povzročajo pa lahko neprijetne težave in vplivajo na kakovost življenja. V nekaterih primerih lahko alergija resno vpliva na naše zdravje ali nam celo ogrozi življenje.

Z alergeni lahko pridemo v stik na različne načine. V telo lahko pridejo z vdihavanjem, zaužitjem s hrano in pijačo, s pikom žuželke ali pa za iziv preobčutljivosti zadostuje že stik alergena s kožo. Med številnimi snovmi na katere smo lahko alergični srečamo tudi nekatera zdravila (derivati salicilne kisline, nekatere vrste antibiotikov, idr.).

Po izpostavitvi alegenu začnejo celice našega imunskega sistema izločati histamin. Poleg srbenja, povzroča histamin razširjanje krvnih žil, oteklino, krčenje mišic v dihalnih poteh in prebavilih. Posledica tega so številni znaki in simptomi, ki jih povezujemo s preobčutljivostjo na pelod: draženje nosu in žrela, voden izcedek iz nosu, kihanje, oteženo dihanje in kašelj. Pri kožnih preobčutljivostih se na mestu kjer je prišlo do neposrednega stika alergena s kožo pogosto pojavi rdečica, oteklina in srbečica, ki traja lahko le nekaj minut pa do nekaj dni. Kožna alergija je znak drugih alergij (alergija na zdravila ali hrano). Pravimo ji tudi koprivnica ali urtikarija. Alergija na hrano se pogosto pojavijo že v otroštu. Spremlja jo srbečica v ustih ali žrelu, krči v trebuhu, driska, bruhanje in slabost. Možen pa je tudi kožni izpuščaj, ki se pojavlja po večjem delu telesa, najpogosteje po prsih in drugih občutljivejših delih telesa. Alergija na pike žuželk se pogosto kaže lokalno na mestu vboda. Pri bolj preobčutljivih osebah pa se lahko razvije tudi hujša oblika alergije, ki jo imenujemo anafilaktična reakcija. Ker slednja prizadane več organskih sistemov hkrati (pospešen utrip, oteženo dihanje, oteklina obraza, požiralnika ali jezika, idr.) moramo v teh primerih nujno poiskati zdravniško pomoč. Anafilaktični šok se lahko pojavi tudi kot posledica alergije na hrano ali zdravila, zato je izredno pomembno, da se pred njihovim zaužitjem vedno prepričamo, da ne vsebujejo sestavin, na katere smo alergični.

allergy

Poznamo pa tudi navzkrižne alergije. Povzročajo jih snovi, ki so podobne alergenu, na katerega smo alergični, zato lahko naše telo v stiku z njimi podobno reagira. Najpogostejše so pelodno-prehranske navzkrižne alergije. V teh primerih lahko alergija na nekatere vrste peloda izzove alergično reakcijo ob zaužitju določene vrste hrane. Najpogostejše so navzkrižne reakcije med alergeni breze in koščičastim sadjem, jabolki, kivijem, lešniki, arašidi in nekaterimi začimbami. Možne so pa tudi navzkrižne preobčutljivosti na pršice in morske sadeže, lateks in banano ali avokadom ter številne druge.

Psevdoalergijo ali nepravo preobčutljivost povzroča lahko predvsem hrana bogata s histaminom: govedina, banane, predelano mese, sveže ribe, piščančja jetra, nekateri siri, paradižnik, jagode, jajčevci, kvas, pivo in vina.

Dnevnik cvetnega prahu je dosegljiv na naslednji povezavi – Dnevnik cvetenja – NIJZ

Preprečevanje

Najpomembnejši in najučinkovitejši ukrep pri preprečevanju alergij je izogibanje snovem, ki nam povzročajo težave, kadar je to mogoče. V primeru senenega nahoda ali alergije na cvetni prah se v času cvetenja zadržujemo bolj v zaprtih prostorih, predvsem ob sončnih in vetrovnih dneh. Omejite športne aktivnosti v naravi. Stanovanje zračimo predvsem zvečer ali pred sončnim vzhodom. Izogibamo se tudi sušenju oblačil zunaj.

Pri preobčutljivosti na alergen pršice je priporočljivo uporabljati ustrezno posteljno perilo, ki preprečuje prehod pršice iz postelje v prostor. Spalni prostor naj bo suh in hladen. Priporočljiva je tudi uporaba sesalnikov, ki imajo vgrajene učinkovitejše HEPA filtre.

Za preprečevanje kožnih alergij je pomembno, da se izogibamo stiku s snovmi, ki nam povzročajo ali celo poslabšajo preobčutljivost. Priporočljiva je tudi uporaba ustreznih oblačil ali celo zaščitnih sredstev (rokavice, maske). Kožo, ki je nagnjena k alergijam morate redno in ustrezno negovati tudi, ko nimate težav s preobčutljivostjo. Uporabljajte mazila, ki hranijo in mehčajo kožo.

Zdravljenje

Osnovni ukrep pri zdravljenju vseh alergijskih bolezni je izogibanje alergenu, ko je to mogoče. Kadar se alergenu ne moremo povsem izogniti ali le-to ne odpravi vseh znakov, je potrebno zdravljenje z zdravili.

Za samozdravljenje alergij najpogosteje uporabljamo antihistaminike. To je skupina zdravil, ki jo uvrščamo med t.i. olajševalce, saj preko zmanjševanja učinkov histamina blažijo znake alergij. Antihistaminiki so danes dosegljivi v obliki tablet, mazil ali kapljic za oči. Nabreklost nosne sluznice in izcejanje iz nosu lajšamo pogosto tudi z uporabo nosnih dekongestivov. To so zdravila, ki skrčijo žilice v nosni sluznici in tako zmanjšajo njeno oteklino. S tem si olajšamo dihanje skozi nos in izcejanje iz nosu. Nosne dekongestive uporabljamo v obliki kapljic za nos ali nosnih pršil.

Kdaj je potreben posvet z zdravnikom

Posvet z zdravnikom je potreben, če so simptomi in znaki zelo hudi, otekate ali se pojavljajo težave z dihanjem. Zdravnika je potrebno obiskati tudi, če se simptomi in znaki hitro slabšajo, pojavljajo brez jasnega vzroka ali se pogosto ponavljajo. Brez posveta z zdravnikom lahko alergijo zdravite največ 7 dni.

check it up

SEDENJE JE SLABO ZA NAS. ZAKAJ?

Dokler berete to CheckMeApp objavo najverjetneje ponovno sedite. Za krajši čas to pravzaprav niti ne predstavlja kakšne težave. Problem je, če presedite večino svojega dneva. In če je takih dni veliko. Saj dlje kot smo neaktivni, bolj nemirno postaja naše telo. Res je, da telo potrebuje tudi počitek. Kratkotrajno sedenje pomaga pri odpravi stresa. To drži. Vendar še ne pomeni, da naše telo uživa v sedenju in da bi mu morali privoščiti sedenja v izobilju.


Sedenje in njegov vpliv na naše telo

Današnji življenjski stil žal zahteva več sedenja kakor gibanja, a dejstvo je, da naše telo ni ustvarjeno za sedeče življenje. Ravno obratno! Človeško telo je ustvarjeno za gibanje. To nam dokazuje že njegova zgradba. Konstrukcija sestavljena iz 360 sklepov, okoli 700 mišic in elastične kože je namenjena tekočemu izvajanju gibov. Omogoča nam stanje pokonci, z gibanjem spodbuja boljšo cirkulacijo krvi po telesu in nenazadnje izboljšuje interakcije med živčnimi celicami. Celo telo v vsej svoji veličini (in res je veličastno) teži k temu, da bi se premaknilo. In kaj se zgodi, če tega ne naredimo? Najprej pomislimo na hrbtenico. Z vsemi 33 vretenci, medvretenčnimi ploščicami, sklepi, vezmi in mišicami nam omogoča zelo razgibano življenje. Sčasoma se, zaradi prisilne drže in neprimerne prerazporeditve obremenitve med sedenjem, medvretenčni diski obrabijo, določene vezi in sklepi so preobremenjeni, mišice pa se lahko s preoblikovanjem prilagodijo prisilni ukrivljenosti. Takšna sprememba oblike prsnega koša med sedenjem zmanjša njegov volumen, kar posledično zmanjša prostor za normalno širjenje pljuč. Torej je dihanje na »polna pljuča« v takem položaju otežkočeno. Zmanjšana količina kisika v krvi povzroči zmanjšano oskrbo tkiv s kisikom, kar v primeru slabše oskrbe možganov posledično vodi v slabšo koncentracijo posameznika. Na okostje pripete mišice, žile in živci so med sedenjem stisnjeni in ravno na delih, kjer je pritisk največji, lahko pride do njihove »blokade«. To povzroči oslabelost živčnih povezav, posledično otrplost tega dela telesa, zmanjšano prekrvavitev v okončinah in njihovo natekanje. Celo razgradnja maščob v krvi je zmanjšana med neaktivnostjo, saj dolgotrajno sedenje delno deaktivira lipoproteinsko lipazo, encim v žilni steni, ki razgrajuje maščobo v krvi.

wSedenje in njegov vpliv na razvoj kardiovaskularnih obolenj

Dolgotrajno sedenje ima tudi dolgoročne posledice z razvojem kardiovaskularnih in ledvičnih obolenj ter posledičnim pojavom bolezni kakor je sladkorna. Svetovni raziskovalci so ugotovili, da fizična neaktivnost povzroči približno 9% prezgodnjih smrti letno, kar je več kot 5 milijon ljudi. Veliko prevelika številka za »problem«, ki s tako preprosto rešitvijo. Če ste primorani dolgo sedeti, poskrbite, da bo vaša hrbtenica vzravnana. Razmislite o zamenjavi navadnega stola za veliko telovadno žogo, izredno zabavno in veliko bolj zdravo alternativo. Gibajte se kolikor se le da, vzemite si aktivne pavze med dolgimi urami sedenja, privoščite si vsakodnevne sprehode (tudi krajši so dovolj dobri) in uporabljajte stopnice (tekoče ne štejejo).

Vstanite in užijte te lepe sončne dneve, ki so pred nami! Za nasvete o izboljšanju vaše drže in odpravi bolečin, ki so posledica slabih navad, pa uporabite CheckMeApp ali kontaktirajte naše strokovnjake.

Do naslednjič…

Mirjana Sredojević, dr. med.

mirjana

check it up

IZRAČUNAJ SVOJO PRAVO STAROST!

Vikend je tukaj. In z njim nekaj več časa, ki ga lahko namenimo sebi in svojim najdražjim. A kaj če ga ta konec tedna vzamemo nekaj več samo zase? (Tisti, ki si to lahko privoščite…) Če iz vtisa, ki ga vseskozi prejemam iz okolice, posplošim na »povprečnega« posameznika, sklepam, da le zelo majhen delež tedna porabimo v »ekskluzivne namene«. Čas, ki ga brez slabe vesti namenimo le za svojo dobrobit pojmujemo za »luksuz«. To smo sprejeli. S tem smo se sprijaznili. Tako živimo. Kljub temu, da se zavedamo, da je za vzdrževanje našega fizičnega in psihičnega zdravja potreben drugačen pristop. To smo prebrali že v mnogih študijah, poslušali na številnih televizijskih oddajah in vlogih, zaprisegli v brezštevilnih paktih in zastavili v že premnogih novoletnih zaobljubah. To nam narekuje že zdrava logika. Pa vendar vsak zase ve, koliko pomena pripisuje svojemu zdravju in koliko je sam angažiran pri ohranjanju le-tega. Če motivacija še zmeraj ni dovolj močna, poskusimo pogledati na stvar z drugega zornega kota. Ali se zavedamo, da je naše zdravje prepleteno z zdravjem naših najbližjih? Med njima ni ostre meje. Realno pogledano, smo zdravi toliko, kolikor je zdrava naša okolica. Od naše najožje skupine pa vse do državnega nivoja in naprej. Zato je ključnega pomena, da zavzeto skrbimo za lastni napredek, saj se s tem hkrati borimo za izboljšanje kolektivnega nivoja zdravega življenja. Se vam zdi ta misel preveč utopistična? Morda v razmislek. V nadaljevanju članka boste odkrili nekaj nasvetov, s pomočjo katerih boste ugotovili vašo pravo starost.


Starost je relativna. Se strinjate?

V vsakem primeru si v naslednjih nekaj minutah lahko vzamete čas za razmislek o tem, kako so vaše dosedanje odločitve vplivale na oblikovanje »prave« starosti vašega telesa. Poskusite jo celo izračunati. Le za vtis o tem ali se vaše telo pospešeno stara ali ga s svojim življenjskim slogom ohranjate vitalnega in močnega. Tudi sama menim, da smo stari le toliko kolikor se počutimo. Morda pa se vaša kronološka starost ne ujema z vašo biološko starostjo ali vašim počutjem. V vsakem primeru ne škodi prilagoditi svoj kompas, če ugotovimo, da nas je zaneslo iz željene poti. Poskusite izvesti spodaj navedene korake. Test je zastavljen tako, da svojim letom prištejemo oz. odštejemo določeno število, glede na rezultat, ki ga dosežemo pri posamezni nalogi. Če ne drugega, se boste vsaj malo razmigali.

HEALTHY-IMAGE-1

A. Testirajte svojo fizično kondicijo.

1. Izmerite svojo srčno frekvenco v mirovanju. Srce, kot en najpomembnejših organov človeškega telesa, prispeva velik delež k vsesplošnemu počutju. Njegova normalna frekvenca v mirovanju obsega interval med 60-100 utripi na minuto. Potrebno je poudariti, da je frekvenca pri športnikih po navadi nižja (okrog 50 utripov na minuto), saj je srce prilagojeno za premagovanje višjih naporov.

NALOGA: Položite npr. svojo desno roko nad arterijo desnega zapestja in najdite pulz ali pa poiščete arterijo na vratu (nežno zatipajte predel levo ali desno od sapnika). Utripe, ki jih naštejete v 15 sekundah pomnožite s 4 in dobili boste število utripov v 1 minuti. Na splošno nižja srčna frekvenca pomeni dobro srčno moč, medtem ko višje frekvence nakazujejo, da je srce bolj šibko in mora intenzivneje delati, da bi opravilo enako količino dela (seveda so kakšne motnje ritma pri posameznikih tukaj izvzete).

(+ / -) + 1 točko, če je vaš utrip v mirovanju višji od 100/min.

2. Testirajte svojo gibčnost. Ali se še zmeraj lahko dotaknete svojih prstov na nogah? Posameznikova gibčnost z leti vpada zaradi samih kemijskih sprememb v strukturi tkiv, izgube mišičnih in kolagenskih vlaken ter povečanega odlaganja kalcija v tkivih. Z neaktivnostjo, povečano dehidracijo, prekomerno telesno težo itd. našo »zakrnelost« le stopnjujemo.

NALOGA: Usedite se na tla z iztegnjenimi nogami, hrbet naj bo raven in roke iztegnjene naprej v višini ramen. Na tleh označite izhodiščno točko, do koder segajo prsti rok v tem trenutku. Nato se počasi nagnite naprej (pazite, da bodo kolena ves čas iztegnjena!), kolikor gre. Ponovno označite novo pridobljeno razdaljo. Kolikšno razliko ste dosegli?

(+ / – ) + 1 točka, če ste presegli izhodiščno razdaljo za manj kot 12cm. – 1 točka, če ste presegli 25cm. Ne dodajte/odštejte ničesar, če se vaš rezultat nahaja med 12 in 25cm.

3. Testirajte svojo moč. Ali veste kako močni ste? Človek pridobiva na mišični masi nekje do svojega 30.leta starosti. Kasneje začnemo počasi izgubljati mišično maso in s tem posledično svojo fizično moč. Z redno fizično aktivnostjo lahko ta proces bistveno upočasnimo. V nasprotnem primeru, če smo neaktivni, lahko v 10 letih izgubimo tudi do 5% mišične mase. Pri starejših to vodi v splošno oslabelost in posledične padce ter zlome kosti.

NALOGA: Zavihajte rokave in naredite maksimalno število sklec kar zmorete v enem samem poskusu. Kolena položite na tla, pazite, da boste ohranjali hrbet v ravni liniji in da se boste s trupom spustili dovolj nizko (vsaj 10 cm od tal). Izvajajte ponovitve dokler gre. Koliko ste jih našteli?

(+ / -) + 1 točka, če ste naredili manj kot 10 sklec. Ne dodajte/odštejte točk, če je vaš rezultat med 10 in 19. – 1 točka, če ste presegli 20 sklec. -2 točki, če ste presegli 30 sklec.

B. Izračunajte svojo telesno sestavo.

1. Določite razmerje pas-boki. Obliko katerega sadja ima vaše telo? Vas spominja na jabolko, hruško, jagodo, banano..? Ker z leti predvsem pridobivamo na teži in je posledična oblika telesa na prvo oko grob pokazatelj dejanskega fizičnega stanja, nam lahko razmerje pas-boki pove nekaj o razporeditvi maščob v našem telesu. Povišane maščobe so pomemben dejavnik tveganja za okvaro žilne stene in posledično visok krvni tlak, srčno in možgansko kap ter slabše delovanje organov ipd.

NALOGA: Izmerite obseg pasu in ga delite z obsegom bokov (meritev opravite čez najširši del bokov).

(+ / -) +1 točka, če vaš količnik presega 1.0 za moške oz. 0.85 za ženske.

2. Izračunajte svoj indeks telesne mase (ITM). To je še dodatni numerični pokazatelj vaše fizične pripravljenosti oz. prekomerne telesne teže, ki morda vodi celo v debelost in s tem povezane zdravstvene težave.

NALOGA: Svojo težo (v kilogramih) delite s kvadratom svoje višine (v centimetrih). Lahko se tudi izognete računanju in uporabite katerega od »on-line« kalkulatorjev ITM oz. BMI (npr. https://goo.gl/psBXwd).

(+ / -)  +1 točka za ITM pod 18.5 (premajhna telesna teža). +2 točki za ITM 25 – 29.9 (prekomerna telesna teža). +3 točke za ITM nad 30 (debelost). -1 točka za ITM 18.5 – 25 (zdrava telesna teža).

C. Ocenite svoj življenjski stil.

1. Seštejte ure nočnega spanca. Človeško telo potrebuje spanec. Pa če si tega želimo ali ne. V obdobjih, ko smo zasuti z obveznostmi ali čisto evforični, se nam zazdi, da je spanje le izguba časa. Ali se samo meni porajajo takšne čudne misli? Pa vendar je ta »izklop« našemu telesu potreben za učinkovito delovanje in obnovo. Deprivacija spanja nas lahko vodi v smer povišanja krvnega tlaka in debelosti, navsezadnje pa poslabša naše kognitivne sposobnosti in zmanjša posameznikovo učinkovitost. Na koncu vendarle moramo priznati premoč naravnih ciklusov in jih upoštevati, če ne želimo pasti v brezno čustvene in fizične izgorelosti.

NALOGA: Izračunajte koliko ur na noč spite v povprečju.

(+ / -) -0.5 točke, če redno dobite 7 – 9h spanca. +1 točka, če spite 5-6h na noč ali več kot 9h na noč. +2 točki, če spite manj kot 5h na noč.

2. Kakšne so vaše pregrehe. Morda kadite? Uživate večje količine alkohola od priporočenih? Celotna medicinska znanost je enotna glede škodljivih učinkov kajenja za zdravje posameznika (tako aktivno kakor pasivno kajenje). Učinek pa ni premosorazmeren s količino pokajenih cigaret, saj veliko vlogo odigra dovzetnost oz. občutljivost posameznega organizma. Zato se nikar ne poslužujte izgovorov v smislu »moj stric je 30 let skadil 2 škatli cigaret dnevno in je še pri svojih 90ih zdrav kot riba«. Kaj če vi ne boste imeli take sreče? Glede priporočenih maksimalnih dnevnih količin alkohola za odraslega posameznika, lahko povzamemo, da je pri ženskah in starejših od 65 let zgornja meja 1 merica alkohola dnevno, pri moških pa 2 merici alkohola dnevno. Po evropskem dogovoru je 1 standardna merica alkohola enaka 10g alkohola, kar je enakovredno 1dcl vina, 2.5dcl piva, 0.3dcl žganja ali 2.5dcl mošta.

NALOGA: Izračunajte koliko meric alkohola v povprečju spijete v enem dnevu?

(+ / -) Pri kajenju: -3 točke če ne kadite in nikoli niste kadili. -2 točki če ste opustili kajenje pre 5 leti ali več. -1 točka če ste opustili kajenje v zadnjih štirih letih. +3 točke če ste aktivni kadilec.

Pri alkoholu: -1 točka če ne pijete. -0.5 točke če se presegate priporočil. +2 točki če presegate dnevno maksimalno priporočeno količino.

prehrambena_piramida

3. Kako se prehranjujete? Kako raznoliki so vaši jedilniki? Ali uporabljate sveže, kvalitetne, lokalne sestavine? S tem ne mislim zgolj na »superživila« (čeprav menim, da so mnoga preprosto odlična), ampak predvsem na nam domače izdelke, ki jih najdemo na vsaki tržnici, pri najbližjem kmetu, morda na gozdu ali travniku. Najbolj zagrizeni lahko na lastnem vrtičku tudi sami kakšno stvar pridelamo. Morda spremenimo namembnost lončkov na balkonu in okrasne rastline zamenjamo za zelišča in dišavnice? Vsekakor je najpomembneje, da nekaj časa namenimo v razmislek o kvaliteti in pripravi naše prehrane. Ali je res pretežko/prenaporno jesti uravnoteženo ali bi že malo dobre organizacije ponudilo odlične rezultate? Dobro uravnotežena prehrana naj bi vsebovala zadostne količine kvalitetnih ogljikovih hidratov, ki jih najdemo v  sadju, zelenjavi, rižu, krompirju…Obenem moramo telesu zagotoviti tudi proteine, ne glede na to ali se odločite za meso, ribe ali alternativo kakor so kvinoja (ki naj bi bila »popolni protein«), tofu ali čičerika. Predvsem je nujno omejiti procesirano hrano, sladkorje, sol in maščobe. Kako vam to uspeva?

NALOGA: Razmislite o tem in o svoji prehranjevalni piramidi. Ali je podobna piramidi na spodnji sliki?

(+ / -) +1 točka če menite, da vaša prehrana ni uravnotežena.

Tako smo na hitro preleteli zgolj nekaj glavnih meril in dejavnikov, ki vplivajo na dobro počutje in se posledično odražajo na naših fizičnih in psihičnih zmogljivostih. Upam, da ste zadovoljni s svojim rezultatom. Če se izračun vaše kronološke starosti ujema z biološko oz. je od te celo nižji, vam čestitam! Nadaljujte dobro skrb za svojo dobrobit in dobrobit tistih, ki vas obdajajo. Spet drugi ste morda ugotovili, da vendarle je še nekaj prostora za spremembe in izboljšave. Ne odlašajte z njimi!

Če se vam je porodilo kakšno vprašanje, ki bi ga želeli zastaviti strokovnjaku, vas vabim, da obiščete našo spletno aplikacijo CheckMeApp. Registrirajte se in kontaktirajte našega strokovnjaka tukaj.

Želim vam lep konec tedna!

Če se vam je porodilo kakšno vprašanje, ki bi ga želeli zastaviti strokovnjaku, vas vabim, da obiščete našo spletno aplikacijo CheckMeApp, kjer lahko že sami najdete marsikateri odgovor. Registrirajte se in kontaktirajte našega strokovanjaka tukaj.

Želim vam lep konec tedna!

Mirjana Sredojević, dr. med.

mirjana

 

 

check it up

Prehlad – kako ga preprečimo, zdravimo in kdaj moramo do zdravnika

Kadar zbolijo dojenčki je posvet s strokovnjakom nujen!




stock photo : Beautiful baby. Shot in studio. Isolated on white.

Image ID: 2606457

add to lightbox ´

art dept

Taras

new lightbox

	add to lightbox

	

Copyright:

Kiselev Andrey Valerevich

Release  information:

Model Released

Signed model release filed with Shutterstock Images LLC

Standard License JPEG

These sizes are not currently available for your account.

Small 	500x334 	6.9"x4.6" (72dpi) 	161 KB 	download

Med 	1000x667 	3.3"x2.2" (300dpi) 	629 KB 	download

Large 	3456x2304 	11.5"x7.7" (300dpi) 	4.8 MB 	download

Super 	6912x4608 	23.0"x15.4" (300dpi) 	approx.19.0 MB 	download



Enhanced License TIFF

This format is only available for enhanced license subscribers.

Large 	3456x2304 	11.5"x7.7" (300dpi) 	22.8 MB 	

download

Super 	6912x4608 	23.0"x15.4" (300dpi) 	91.1 MB 	

download

TIFFs are converted from JPEGs

Keywords   adorable, attractive, baby, beautiful, blink, boy, child, childhood, close, close-up, closeup, copy, copyspace, cry, cute, daughter, diaper, eyes, face, fun, generation, girl, happy, healthy, infant, innocent, isolated, joy, kid, little, love, nappy, new, newborn, nose, people, person, pick, portrait, small, smile, sneeze, son, space, staring, sweet, toddler, weep, white

Prehlad spada med najpogostejše virusne bolezni zgornjih dihalnih poti (sluznice žrela, nosu in obnosnih votlin). Povzroča ga lahko preko 200 različnih vrst virusov, med katerimi so najpogostejši rinovirusi. Povzročitelji prehlada najpogosteje prizadanejo sluznice zgornjih dihal in žrela, zato srečamo med prvimi in značilnimi simptomi prehlada kihanje, otečeno nosno sluznico, obilen izcedek iz nosu, suh kašelj in vneto oziroma boleče grlo. Simptomi se običajno začnejo na mestu infekcije en do štiri dni po okužbi in, če ne pride do zapletov, izzvenijo po treh do sedmih dneh. Ker pri prehladu virusi pogosto prizadanejo le sluznice, so splošni telesni znaki okužbe (vročina, bolečine v mišicah in sklepih, glavobol) redki.

Prehlad je možno preprečiti!

V nasprotju s splošnim prepričanjem, da se prehlad prenaša najpogosteje s kapljično okužbo (s kihanjem ali kašljanjem), je najpogostejša pot prenosa okužbe preko rok. Z virusi, ki povzročajo prehlad, se torej najpogosteje okužimo z rokovanjem ali dotikanjem površin, na katerih so virusi. Virusi prehlada lahko preživijo na rokah do 4 ure, kar zadostuje, da jih prenesemo na nosno ali očesno sluznico ali na naše bližnje.

Redno in temeljito umivanje rok je torej eden izmed pomembnejših ukrepov za preprečevanje prenosa in okužbe z virusi, ki povzročajo prehlad. Poleg ustrezne higiene predstavlja krepitev lastnega imunskega sistema (uživanjem zdrave prehrane, redno telesno gibanje in zdrav življenski slog) pomemben dejavnik za preprečevanje prehlada.

Prehlad – preprečimo ga lahko že tako, da poskrbimo za ustrezno higieno

Kako zdravimo prehlad

Prehlad je virusno obolenje, zato je njegovo zdravljenje omejeno predvsem na uporabo zdravil za lajšanje prehladnih simptomov, kakršna so nosni dekongestivi (zdravila, ki zmanjšajo oteklino nosne sluznice in povečajo prehodnost nosu), antitusiki (zdravila za blaženje suhega kašlja), lokalni antiseptiki (zdravila, ki preprečujejo rast in razvoj mikroorganizmov na sluznicah), antipiretiki (zdravila za zniževanje povišane telesne temperature) in protibolečinska zdravila. Pri zdravljenju prehlada je pomembno tudi, da poleg uporabe zdravil za lajšanje simptomov poskrbimo za počitek v prezračenem prostoru, pitje večjih količin tekočin (vode, čaja, vroče limonade) in uživanje hrane bogate z vitamini.

Topli napitki so najboljše zdravilo proti prehladu.

Topli napitki so najboljše zdravilo proti prehladu.

Kdaj je potreben posvet z zdravnikom?

Prehlad lahko zdravimo sami največ sedem do deset dni. V primerih, ko prehlad traja dlje ali se težave kljub zdravljenju z zdravili stopnjujejo oziroma se pojavljajo novi simptomi (oteženo požiranje, bolečine v ušesu, gnojen izcedek iz nosu, visoka vročina), je treba obiskati zdravnika. Posvet z zdravnikom je potreben tudi kadar zbolijo dojenčki, majhni otroci, nosečnice ali starejši od 65 let in bolniki s kroničnimi boleznimi (kronične bolezni pljuč in srca, sladkorna bolezen, bolezen ščitnice).

Kadar zbolijo dojenčki je posvet s strokovnjakom nujen!

Kadar zbolijo dojenčki je posvet s strokovnjakom nujen!

Kaj lahko naredite sami?

Priporočamo vam pitje večjih količin tekočin (vode, čaja, vroče limonade), počitek v prezračenem prostoru v katerem je potrebno zagotoviti ustrezno vlažnost. Uživajte hrano in pijačo bogato z vitamini. Izogibajte se cigaretnemu dimu, alkoholu in pijači, ki vsebuje kofein.

Klikni na gumb in preveri, kaj lahko za svoje zdravje narediš sam in kdaj moraš do zdravnika.

check it up

 

Vaši domači zavezniki v boju proti alergiji

Z vstopanjem v pomladno prežet del leta, se med občudovanjem preporoda narave mnogi spopadamo z alergijami, ki morda pokvarijo kakšen prijeten sprehod, romantično druženje ali poskus rekreacije na prostem. Ta pojav/bolezen/reakcijo so poznali že v starem Egiptu, ko so nenadno smrt faraona Aha Ali Menes-a pripisali piku žuželke. V strokovni literaturi je bila prvič poimenovana ne tako davnega leta 1906 in izhaja iz grških besed “allos” (drugi) in “ergon” (delo), kar nakazuje na posameznikovo neprimerno aktivacijo hipersenzitivnega imunskega sistema. Naše telo se v stiku s sicer nenevarno snovjo upre in povzroči draženje in nabrekanje sluznice dihal in oči, glavobol, prebavne motnje ter v najslabših primerih celo krčenje sapnic in nepravilno delovanje krvnega obtoka (razširitev krvnih žilic in padec krvnega tlaka).


Kaj sproža alergijske reakcije?

Poznamo že več kot 20.000 vrst alergenov, ki se jim naše telo lahko upre. Alergični smo lahko na cvetni prah,pršice hišnega prahu, nekatera živila, dlako živali, zdravila…
Dejavnike tveganja, ki lahko sprožijo tako aktivacijo imunskega sistema, lahko po eni strani iščemo v karakteristikah osebe z alergijo (dednost, spol, rasa, starost) ali okoljskih dejavnikih (izpostavljenost infekcijskim boleznim v zgodnjem otroštvu, onesnaženost okolja, količina alergenov, spremembe v prehranjevanju). Zelo zanimiva teorija, ki je bila podlaga mnogim epidemiološkim študijam, temelji na higienski hipotezi, ki povišanje pojavnosti alergijskih obolenj v razvitih državah, pripisuje preveliki “sterilnosti” okolja v katerem živimo. S tem, ko našega organizma že v otroškem obdobju ne izpostavimo zadostnemu številu bakterij, ne omogočamo zadostne aktivacije imunskega sistema. Le-ta posledično napade neškodljive antigene (npr. cvetni prah) in sproži neprimeren imunski odziv. Tako strokovnjaki razlagajo manjše število alergijskih reakcij med otroci rojenimi v velikih družinah v primerjavi z “edinčki”, manjši delež alergij med prebivalci držav v razvoju in porast števila alergikov z nastopom  industrializacije. Po napovedih naj bi do leta 2020 bila alergična kar polovica Zemljanov, kar je posledica vse večjega onesnaženja okolja in segrevanja ozračja. K trendu rasti števila obolelih pa pripomore dejstvo, da je verjetnost za razvoj alergije pri otrocih obeh alergičnih staršev kar 70%.

In kako prepoznamo alergijo?

V pomoč so nam lahko naslednja vprašanja:alergije
1. Ali vas velikokrat srbi koža in po njej opažate izpuščaje?
2. Vas pogosto srbijo oči, kihate, kašljate ali vam teče iz nosu?
3. Ali je kateri od vaših staršev alergik ali atopik?
4. Ali imate pogoste trebušne krče, slabosti ali včasih tudi bruhate?
5. Opažate pogosta otekanja predelov obraza, rok, nog?
6. So vaše težave pogostejše v določenem letnem času?
7. Ali so vaše težave izrazitejše med cvetenjem trav?
8. Ali so vaše težave povezane z ozračjem (mraz, vlaga, klimatizirani prostori)?
9. Opažate hujše simptome v določenih prostorih (dom, služba)?
10. Ali se težave pojavijo ob uživanju določene hrane ali zdravil?

V primeru, da ste na vsaj 4 od 10 zgoraj navedenih vprašanj odgovorili pritrdilno, obstaja verjetnost, da imate alergijo in bi bilo smiselno, da se za to testirate.

Ali lahko sami izboljšamo delovanje lastnega imunskega sistema?

V tokratnem prispevku se bomo posvetili načinom samozdravljenja oblik alergijskih reakcij, katerih glavni posrednik delovanja je histamin. To so predvsem alergija na cvetni prah (alergijski rinitis) in kožne alergijske spremembe, pri katerih simptome uspešno zdravimo z antihistaminiki. Torej, delovanje histamina lahko omejimo tudi z naravnimi načini preprečevanja njegovega izločanja in naj vas ne preseneti, da nekaj takih sestavin lahko v tem trenutku najdete v vaši kuhinji.

  1. Kurkuma za pomiritev vnetih dihalnih poti. Kurkuma vsebuje substanco kurkumin, ki preprečuje sproščanje histamina v telesu. Dodamo jo lahko praktično k vsaki jedi, saj nima močnega okusa. Priporočen dnevni vnos je 300mg.
  2. Uživajte lokalni med. Čebelji med vsebuje cvetni prah, ki z rednim uživanjem in vnosom majhnih količin alergena v telo deluje kakor neke vrste domača imunizacijska terapija oz. desenzibilizacija. Najboljše je uživanje medu iz vašega lokalnega področja, saj ta vsebuje delce cvetnega prahu značilnega za vaše okolje. Privoščite si 2 žlici lokalnega čebeljega medu na dan.
  3. Bazilika za zmanjšanje vnetja. Njene antihistaminske lastnosti pomagajo zmanjšati vnetje, ki nastane v sklopu alergijske reakcije. Dodajte svežo baziliko v solato, juhe ali prelive. Lahko pripravite tudi čaj iz svežih listov bazilike, ki jih 5 minut pustite namakati v vreli vodi.
  4. Čebula za zmanjšanje tvorbe histamina. Če se ne bojite njenih omamnih stranskih učinkov, jo dodajte jedem ob vsaki moži priložnosti, saj vsebuje kvercetin, ki sodeluje v nadziranju produkcije histamina v telesu (delež le-tega je višji v sveži čebuli).
  5. Kuhajte z ingverjem. Ingver ima tako protivnetne kakor antihistaminske lastnosti, ki omejujejo nastanek alergijske reakcije. Odličen je kot čaj, jedem pa doda svežo azijsko noto, ki popestri marsikatero jed.
  6. Uporabite česen za povečanje telesne odpornosti na alergene. Česen je že vsem znan naravni antibiotik, ki zavre delovanje določenih encimov odgovornih za razvoj vnetja. Če je okus svežega česna za vas enostavno premočan, ga sesekljanega dodajte npr. juham ali solatnim prelivom.
  7. Pijte zeleni čaj. Zelni čaj vsebuje katehin, ki prepreči konverzijo histidina v histamin in tako ustavi alergijsko reakcijo še pred nastopom simptomov. Je odlična zamenjava za vsakodnevno skodelico kave.
  8. Jabolko na dan. Eno jabolko na dan ne odžene le zdravnika stran, ampak s sproščanjem flavonoida kvercitina nadzira sproščanje histamina in s tem razvoj alergijske reakcije.
  9. Povečajte vnos vitamina C. Učinki vitamina C so: preprečevanje sproščanja histamina, hitrešja razgradnja histamina ter zmanjšanje občutljivosti dihalnih poti na histamin. Večje količine vitamina C lahko najdemo v brokoliju, cvetači, banani, mangu, zelju, sladkem krompirju, papaji, ananasu, agrumih…
  10. Zaužijte hrano bogato z omega-3 maščobnimi kislinami. V svoj jedlinik vnesite npr. orehe, sojina semena, cvetačo, sardine, losos, škampe. Njihove protivnetne lastnosti zmanjšajo sinusno vnetje, ki nastane med alergično reakcijo ter spodbujajo boljše delovanje imunskega sistema.

Predstavljenih metod seveda ne moremo uporabljati pri hujših oblikah alergijskih reakcij, potrebi po takojšnjem omiljenju simptomov ali življensko ogrožujočih alergijah, zato se v teh primerih čimprej obrnite na vašega osebnega zdravnika ali farmacevta, ki vam bosta pomagala pri obvladovanju vaših težav. Ne pozabite, da za nasvet lahko kontaktirate tudi naše CheckMeApp strokovnjake.

Tu je le nekaj predlogov s katerimi lahko sami bolj odločno stopite v boj proti alergijam. Prepričani smo, da boste med njimi našli zase najučinkovitejšega.

Želimo si, da bi svoje izkušnje ali morda kakšne nove nasvete ter preverjene domače recepte delili z nami in ostalimi bralci. Veseli bomo vaših idej, zato ne oklevajte in spodaj med komentarji pustite svojega.

Do naslednjič pa vam želimo obilico spomladanskih užitkov v naravi in le od smeha solznih oči.

mirjana
Mirjana Sredojević, dr.med.
Ekipa CheckMeApp

Ne pozabite: najbolje vam bo o vašem zdravju svetoval strokovnjak. Takoj za tem pa CheckMeApp!

check it up

Kako uporabljati zdravstvene informacije s spleta?

  1. Za začetek pričnite na koncu – preverite avtorstvo zdravstvene informacije.

Ko beremo ali celo uporabljamo informacije s spleta, večina spregleda verjetno najpomembnejši podatek – njihovega avtorja. Avtor članka je nosilec njegove verodostojnosti in kakovosti, zato je zelo pomembno, da vedno preverimo kdo je avtor članka. Ob poplavi najrazličnejših informacij, ki se vsak dan pojavljajo na spletu je postalo preverjanje kakovosti zdravstvenih informacij za pacienta zelo zahtevna naloga. Ob branju zdravstvenih informacij na spletu pa se ne smemo zadovoljiti le z imenom in priimkom osebe, ki naj bi članek napisala, ampak moramo preveriti tudi ali ta oseba sploh obstaja in ali ima ta oseba ustrezne kompetence s področja o katerem piše. Podajanje zdravstvenih informacij je strokovno in zelo odgovorno delo, zato zaupajte le tistim člankom katerih avtorji so strokovnjaki zdravstvenih strok. Izogibajte se člankom, ki nesledljivo in na splošno povzemajo zdravstvene vsebine in iščite izvorne vire informacij.

stetoskop+tipkovnica

  1. Uporabljajte preverjene in preverljive vire strokovnih informacij.

Pri iskanju kakovostnih informacij, si lahko pomagamo tudi s tem, da informacije pridobivamo le s preverjenih strokovnih virov. Svetujemo vam, da iskanje zdravstvenih informacij začnete pri spletnih straneh zdravstvenih ustanov, zdravstvenih društev ali izvajalcev zdravstvenih dejavnosti. Tako se boste izognili ne samo napačnim informacijam, ampak tudi marketinško naravnanim vsebinam katerih osnovni namen je, da vam nekaj prodajo. Če to res potrebujete ali ne.

  1. Izogibajte se laičnim nasvetom in »sosedovi lekarni«.

Izkušnje uporabnikov so zelo priljubljen in dober vir podatkov, ko kupujemo gospodinjske aparate ali se odpravljamo na dopust. Ko pa govorimo o zdravju ali uporabi zdravil je situacija povsem drugačna. Vsak izmed nas je zgodba zase, zato kljub navidezni podobnosti simptomov lahko laik hitro spregleda pomembne (pato-fiziološke) razlike, lastnosti ali posebnosti in si tako tudi z dobronamernim nasvetom zelo škodujemo. Ko gre za postavljanje diagnoze ali izbiro zdravil, to raje prepustite strokovnjakom!

  1. Preverite ali spletni vir podaja vse aspekte obravnavanega problema – objektivnost.

Vsaka medalja ime vedno dve plati. Ob vedno bolj sodobni medicini in farmaciji, se vse bolj (nostalgično) spominjamo tudi njunih korenin in s tem tudi starih metod zdravljenja ter uporabe tradicionalnih zdravil. Tako je tudi prav. Pri tem pa moramo biti pozorni, da v spomin ne prikličemo samo njihovih dobrih lastnosti, ampak gledamo na njihovo uporabnost celostno in objektivno. Tudi z vidika tega, kar o teh metodah in našem telesu vemo danes. Lep primer so številni poljudni članki o uporabi zdravilnih zelišč, katerih večina podaja le njihove zdravilne učinke in uporabnost. Na previdnosti ali kontraindikacije, ki so vezane na njihovo uporabo pa pogosto »pozabijo«. Zdravilna zelišča so in bodo vedno predstavljala pomemben del materie medike za katera veljajo, enako kot za zdravila, tudi številne previdnosti in omejitve pri uporabi. Iz tega vidika bodite pozorni, da spletni viri podajajo zdravstvene informacije celostno, strokovno in objektivno.

  1. Preden informacije uporabite v konkretnih primerih, se vedno posvetujte s strokovnjakom.

Kljub temu, da na spletu najdemo številna navodila kako lahko enostavno menjamo motorno olje na našem jeklenem konjičku, ga še vedno peljemo k strokovnjaku – mehaniku. Naše telo je najkompleksnejši »stroj«, ki ga je narava kadarkoli naredila. Da bi ga razumeli in spoštovali je potrebno veliko več kot to, da preberemo nekaj znanstvenih ali celo poljudnih člankov. Zato, ko sumite da z njim ni vse tako kot bi moralo biti, ne bodite mehanik, ampak obiščite strokovnjaka. Hvaležno vam bo.

avtor: dr. Miha Vivoda, mag.farm.

 Ne pozabite: najbolje vam bo o vašem zdravju svetoval strokovnjak. Takoj za tem pa CheckMeApp!

check it up