Opisi simptomov in bolezni

Klopni meningoencefalitis – prepoznajte ga pravočasno

Klopni meningoencefalitis – Slovenija med najbolj ogroženimi evropskimi državami

Klopni meningoencefalitis je virusna nevrološka bolezen, ki se prenaša z ugrizom okuženega klopa. Pojavlja se sezonsko, predvsem od maja do oktobra, ko so klopi biološko najbolj aktivni. Slovenija sodi med evropske države z najvišjo stopnjo ogroženosti, saj letno zboli v povprečju kar 250 oseb. K temu prispeva tudi relativno nizka stopnja precepljenih ljudi. Regijsko je najbolj obremenjena Gorenjska, kjer vsako leto zboli za klopnim meningoencefalitisom skoraj četrtina vseh okuženih. Med bolj ogrožena območja spadajo tudi Štajerska, nekoliko manj pa Notranjska, Kočevsko in novomeško območje. V zadnjih letih je moč zaznati porast okužb na območjih, ki v preteklosti niso veljala kot posebno okužena, zato je poznavanje prvih simptomov te bolezni ključnega pomena za njeno zgodnje odkrivanje.

Znaki bolezni in njen potek

Klopni meningoencefalitis je virusno vnetje možganskih ovojnic in možganovine. Pri hujših oblikah bolezen lahko prizadane tudi hrbtenjačo. Bolezenski znaki se razvijejo počasi in postopoma, zato lahko prve znake pogosto spregledamo ali jih zamenjamo za gripo.

Prva faza bolezni se začne približno 7 dni po vbodu klopa in jo zaznamujejo slabo počutje, bolečine v mišicah, vročina in glavobol. Opisani simptomi ponavadi trajajo šest dni in nato potuhnejo za teden ali dva. Zato je razumljivo, zakaj jo številni zamenjajo za gripo, oziroma obiščejo zdravnika ali farmacevta šele, ko bolezen preide v drugo fazo.

Za drugo fazo bolezni je značilen porast telesne temperature (pogosto tudi nad 39 °C) z močnim glavobolom, slabostjo, bruhanjem. Ko virus prodre do možgan, se tem simptomom pridružijo še značilna otrdelost vratu, tresenje rok in jezika. Včasih lahko pride celo do motenj mišljenja, koncentracije in celo zavesti.

Otrdelost vratu

Klopni meningoencefalitis – otrdelost vratu je lahko znak resnejšega obolenja, zato se pravočasno posvetujte s strokovnjakom.

Pri pravočasnem prepoznavanju znakov klopnega meningoencefalitisa ali njihovem ločevanju od simptomov drugih bolezni, si lahko pomagate tudi z aplikacijo CheckMeApp. Z njeno pomočjo boste lahko enostavno kontaktirali tudi slovenske strokovnjake.

check it up

Zdravljenje Klopnega meningoencefalitisa

Klopni meningoencefalitis je virusno obolenje, zato zanj nimamo učinkovitega zdravila. Zdravljenje je tako omejeno zgolj na lajšanje simptomov in težav, kot so glavobol in povišana telesna temperatura. V primeru, ko bolezen preide v drugo fazo s prisotnimi nevrološkimi motnjami, je potrebno zdravljenje v bolnišnici. Le-to traja različno dolgo, odvisno od stopnje prizadetosti osrednjega živčevja.

Posledice klopnega meningoencefalitisa

V primeru resnejše prizatetosti centralnega živčnega sistema, lahko klopni meningoencefalitis vodi tudi do trajnih posledic in s tem na kakovost življenja. Večina bolnikov ima močne glavobole, zmanjšano sposobnost koncentracije, vrtoglavico, pogosta utrujenost, motnje razpoloženja in sluha. V najhujših primerih lahko bolezen vodi celo do smrti.

Cepljenje – najučinkovitejša zaščita

Najenostavnejša preventiva je izogibanje stiku s povzročitelji bolezni – okuženimi klopi. Ker to ni vedno mogoče, se je pred izleti v narabo potrebno zaščititi z repelenti in oblačili, ki naj pokrivajo čim več kože, da preprečimo klopom dostop.

Najučinkovitejša zaščita pred klopnim meningoencefalitisom je cepljenje. Cepljenje je varno in učinkovito, zato se ga priporoča vsem, ki so pogosto v naravi. Cepljenje začnite že v zimskim mesecih. Prva dva odmerka se opravi z enomesečnim razmakom, medtem ko tretji odmerek sledi čez 9 do 12 mesecev. Zaščita običajno nastopi 14 dni po drugem odmerku. Nato so potrebni le poživitveni odmerki, prvi čez 3 leta, kasneje pa na 5 let. Seznam ambulant Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki opravljajo cepljenje proti klopnem meningoencefalitisu, je dostopen na naslednji elektronski povezavi – seznam ambulant NIJZ.

 

 

Prehlad – kako ga preprečimo, zdravimo in kdaj moramo do zdravnika

Kadar zbolijo dojenčki je posvet s strokovnjakom nujen!




stock photo : Beautiful baby. Shot in studio. Isolated on white.

Image ID: 2606457

add to lightbox ´

art dept

Taras

new lightbox

	add to lightbox

	

Copyright:

Kiselev Andrey Valerevich

Release  information:

Model Released

Signed model release filed with Shutterstock Images LLC

Standard License JPEG

These sizes are not currently available for your account.

Small 	500x334 	6.9"x4.6" (72dpi) 	161 KB 	download

Med 	1000x667 	3.3"x2.2" (300dpi) 	629 KB 	download

Large 	3456x2304 	11.5"x7.7" (300dpi) 	4.8 MB 	download

Super 	6912x4608 	23.0"x15.4" (300dpi) 	approx.19.0 MB 	download



Enhanced License TIFF

This format is only available for enhanced license subscribers.

Large 	3456x2304 	11.5"x7.7" (300dpi) 	22.8 MB 	

download

Super 	6912x4608 	23.0"x15.4" (300dpi) 	91.1 MB 	

download

TIFFs are converted from JPEGs

Keywords   adorable, attractive, baby, beautiful, blink, boy, child, childhood, close, close-up, closeup, copy, copyspace, cry, cute, daughter, diaper, eyes, face, fun, generation, girl, happy, healthy, infant, innocent, isolated, joy, kid, little, love, nappy, new, newborn, nose, people, person, pick, portrait, small, smile, sneeze, son, space, staring, sweet, toddler, weep, white

Prehlad spada med najpogostejše virusne bolezni zgornjih dihalnih poti (sluznice žrela, nosu in obnosnih votlin). Povzroča ga lahko preko 200 različnih vrst virusov, med katerimi so najpogostejši rinovirusi. Povzročitelji prehlada najpogosteje prizadanejo sluznice zgornjih dihal in žrela, zato srečamo med prvimi in značilnimi simptomi prehlada kihanje, otečeno nosno sluznico, obilen izcedek iz nosu, suh kašelj in vneto oziroma boleče grlo. Simptomi se običajno začnejo na mestu infekcije en do štiri dni po okužbi in, če ne pride do zapletov, izzvenijo po treh do sedmih dneh. Ker pri prehladu virusi pogosto prizadanejo le sluznice, so splošni telesni znaki okužbe (vročina, bolečine v mišicah in sklepih, glavobol) redki.

Prehlad je možno preprečiti!

V nasprotju s splošnim prepričanjem, da se prehlad prenaša najpogosteje s kapljično okužbo (s kihanjem ali kašljanjem), je najpogostejša pot prenosa okužbe preko rok. Z virusi, ki povzročajo prehlad, se torej najpogosteje okužimo z rokovanjem ali dotikanjem površin, na katerih so virusi. Virusi prehlada lahko preživijo na rokah do 4 ure, kar zadostuje, da jih prenesemo na nosno ali očesno sluznico ali na naše bližnje.

Redno in temeljito umivanje rok je torej eden izmed pomembnejših ukrepov za preprečevanje prenosa in okužbe z virusi, ki povzročajo prehlad. Poleg ustrezne higiene predstavlja krepitev lastnega imunskega sistema (uživanjem zdrave prehrane, redno telesno gibanje in zdrav življenski slog) pomemben dejavnik za preprečevanje prehlada.

Prehlad – preprečimo ga lahko že tako, da poskrbimo za ustrezno higieno

Kako zdravimo prehlad

Prehlad je virusno obolenje, zato je njegovo zdravljenje omejeno predvsem na uporabo zdravil za lajšanje prehladnih simptomov, kakršna so nosni dekongestivi (zdravila, ki zmanjšajo oteklino nosne sluznice in povečajo prehodnost nosu), antitusiki (zdravila za blaženje suhega kašlja), lokalni antiseptiki (zdravila, ki preprečujejo rast in razvoj mikroorganizmov na sluznicah), antipiretiki (zdravila za zniževanje povišane telesne temperature) in protibolečinska zdravila. Pri zdravljenju prehlada je pomembno tudi, da poleg uporabe zdravil za lajšanje simptomov poskrbimo za počitek v prezračenem prostoru, pitje večjih količin tekočin (vode, čaja, vroče limonade) in uživanje hrane bogate z vitamini.

Topli napitki so najboljše zdravilo proti prehladu.

Topli napitki so najboljše zdravilo proti prehladu.

Kdaj je potreben posvet z zdravnikom?

Prehlad lahko zdravimo sami največ sedem do deset dni. V primerih, ko prehlad traja dlje ali se težave kljub zdravljenju z zdravili stopnjujejo oziroma se pojavljajo novi simptomi (oteženo požiranje, bolečine v ušesu, gnojen izcedek iz nosu, visoka vročina), je treba obiskati zdravnika. Posvet z zdravnikom je potreben tudi kadar zbolijo dojenčki, majhni otroci, nosečnice ali starejši od 65 let in bolniki s kroničnimi boleznimi (kronične bolezni pljuč in srca, sladkorna bolezen, bolezen ščitnice).

Kadar zbolijo dojenčki je posvet s strokovnjakom nujen!

Kadar zbolijo dojenčki je posvet s strokovnjakom nujen!

Kaj lahko naredite sami?

Priporočamo vam pitje večjih količin tekočin (vode, čaja, vroče limonade), počitek v prezračenem prostoru v katerem je potrebno zagotoviti ustrezno vlažnost. Uživajte hrano in pijačo bogato z vitamini. Izogibajte se cigaretnemu dimu, alkoholu in pijači, ki vsebuje kofein.

Klikni na gumb in preveri, kaj lahko za svoje zdravje narediš sam in kdaj moraš do zdravnika.

check it up

 

Kaj je alergija?

Alergija je preobčutljivost organizma na določeno, običajno nenevarno snov, ki jo imenujemo alergen. Vzrok za pojav alergije je napaka v našem imunskem sistemu, ki se prekomerno odzove na ponoven stik z alergenom. Posledica tega je nastanek različnih alergijskih bolezni, ki so običajno nenevarne, povzročajo pa lahko neprijetne težave in vplivajo na kakovost življenja. V nekaterih primerih pa lahko resno vplivajo na zdravje ali celo ogrožajo življenje.

Z alergeni lahko pridemo v stik na različne načine. V telo lahko pridejo z vdihavanjem, zaužitjem s hrano in pijačo, s pikom žuželke ali pa za iziv preobčutljivosti zadostuje že stik alergena s kožo. Med številnimi snovmi na katere smo lahko alergični srečamo tudi nekatera zdravila (derivati salicilne kisline, nekatere vrste antibiotikov, idr.).

alergijePo izpostavitvi alergenu začnejo celice našega imunskega sistema izločati histamin. Poleg srbenja, povzroča histamin razširjanje krvnih žil, oteklino, krčenje mišic v dihalnih poteh in prebavilih. Posledica tega so številni znaki in simptomi, ki jih povezujemo s preobčutljivostjo na pelod: draženje nosu in žrela, voden izcedek iz nosu, kihanje, oteženo dihanje in kašelj. Pri kožnih preobčutljivostih se na mestu kjer je prišlo do neposrednega stika alergena s kožo pogosto pojavi rdečica, oteklina in srbečica, ki traja lahko le nekaj minut pa do nekaj dni. Kožna alergija je znak drugih alergij (alergija na zdravila ali hrano). Pravimo ji tudi koprivnica ali urtikarija. Alergija na hrano se pogosto pojavijo že v otroštu. Spremlja jo srbečica v ustih ali žrelu, krči v trebuhu, driska, bruhanje in slabost. Možen pa je tudi kožni izpuščaj, ki se pojavlja po večjem delu telesa, najpogosteje po prsih in drugih občutljivejših delih telesa. Alergija na pike žuželk se pogosto kaže lokalno na mestu vboda. Pri bolj preobčutljivih osebah pa se lahko razvije tudi hujša oblika alergije, ki jo imenujemo anafilaktična reakcija. Ker slednja prizadane več organskih sistemov hkrati (pospešen utrip, oteženo dihanje, oteklina obraza, požiralnika ali jezika, idr.) moramo v teh primerih nujno poiskati zdravniško pomoč. Anafilaktični šok se lahko pojavi tudi kot posledica alergije na hrano ali zdravila, zato je izredno pomembno, da se pred njihovim zaužitjem vedno prepričamo, da ne vsebujejo sestavin, na katere smo alergični.

Poznamo pa tudi navzkrižne alergije. Povzročajo jih snovi, ki so podobne alergenu, na katerega smo alergični, zato lahko naše telo v stiku z njimi podobno reagira. Najpogostejše so pelodno-prehranske navzkrižne alergije. V teh primerih lahko alergija na nekatere vrste peloda izzove alergično reakcijo ob zaužitju določene vrste hrane. Najpogostejše so navzkrižne reakcije med alergeni breze in koščičastim sadjem, jabolki, kivijem, lešniki, arašidi in nekaterimi začimbami. Možne so pa tudi navzkrižne preobčutljivosti na pršice in morske sadeže, lateks in banano ali avokadom ter številne druge.

Psevdoalergijo ali nepravo preobčutljivost povzroča lahko predvsem hrana bogata s histaminom: govedina, banane, predelano meso, sveže ribe, piščančja jetra, nekateri siri, paradižnik, jagode, jajčevci, kvas, pivo in vina.

Alergija in njeno preprečevanje

Najpomembnejši in najučinkovitejši ukrep pri preprečevanju alergij je izogibanje snovem, ki nam povzročajo težave, kadar je to mogoče. V primeru senenega nahoda ali alergije na cvetni prah se v času cvetenja zadržujemo bolj v zaprtih prostorih, predvsem ob sončnih in vetrovnih dneh. Omejite športne aktivnosti v naravi. Stanovanje zračimo predvsem zvečer ali pred sončnim vzhodom. Izogibamo se tudi sušenju oblačil zunaj.

Pri preobčutljivosti na alergen pršice je priporočljivo uporabljati ustrezno posteljno perilo, ki preprečuje prehod pršice iz postelje v prostor. Spalni prostor naj bo suh in hladen. Priporočljiva je tudi uporaba sesalnikov, ki imajo vgrajene učinkovitejše HEPA filtre.

Za preprečevanje kožnih alergij je pomembno, da se izogibamo stiku s snovmi, ki nam povzročajo ali celo poslabšajo preobčutljivost. Priporočljiva je tudi uporaba ustreznih oblačil ali celo zaščitnih sredstev (rokavice, maske). Kožo, ki je nagnjena k alergijam morate redno in ustrezno negovati tudi, ko nimate težav s preobčutljivostjo. Uporabljajte mazila, ki hranijo in mehčajo kožo.

Zdravljenje alergije

Osnovni ukrep pri zdravljenju vseh alergijskih bolezni je izogibanje alergenu, ko je to mogoče. Kadar se alergenu ne moremo povsem izogniti ali le-to ne odpravi vseh znakov, je potrebno zdravljenje z zdravili.

Za samozdravljenje alergij najpogosteje uporabljamo antihistaminike. To je skupina zdravil, ki  jo uvrščamo med t.i. olajševalce, saj preko zmanjševanja učinkov histamina blažijo znake alergij. Antihistaminiki so danes dosegljivi v obliki tablet, mazil ali kapljic za oči. Nabreklost nosne sluznice in izcejanje iz nosu lajšamo pogosto tudi z uporabo nosnih dekongestivov. To so zdravila, ki skrčijo žilice v nosni sluznici in tako zmanjšajo njeno oteklino. S tem si olajšamo dihanje skozi nos in izcejanje iz nosu. Nosne dekongestive uporabljamo v obliki kapljic za nos ali nosnih pršil.

Kdaj je potreben posvet z zdravnikom?

Posvet z zdravnikom je potreben, če so simptomi in znaki zelo hudi, otekate ali se pojavljajo težave z dihanjem. Zdravnika je potrebno obiskati tudi, če se simptomi in znaki hitro slabšajo, pojavljajo brez jasnega vzroka ali se pogosto ponavljajo. Brez posveta z zdravnikom lahko alergijo zdravite največ 7 dni.

 

Klikni na gumb in preveri, kaj lahko za svoje zdravje narediš sam in kdaj moraš do zdravnika.

check it up